V času velikih globalnih izzivov svetovna politika postavlja formo pred vsebino. V kampanji za novega ameriškega predsednika, ki je brez konkurence najvplivnejša svetovna funkcija, je osrednje vprašanje, ali Donald Trump nosi lasni vložek. Trump je s svojimi klovnovsko-ekscentričnimi nastopi zasenčil vse preostale kandidate na republikanski strani, ki medijem in javnosti preprosto niso zanimivi.
V prejšnji kampanji je bilo osrednje vprašanje, ali bodo ZDA dobile prvega temnopoltega predsednika ali prvo žensko predsednico, in ne, kakšne so vsebinske razlike med kandidatoma. Clintonova bo na ženskost stavila tudi v tej kampanji. Sicer pa se tudi Billa Clintona večina Američanov bolj spominja po Moniki, cigarah in njegovi javno izrečeni definiciji, kaj je in kaj ni spolni odnos, kot pa po kakšnih vsebinskih programskih rešitvah.
Na naši lokalni ravni ni bistveno drugače. Predsedniški slog Pahorja zaznamujejo najrazličnejša vsakdanja opravila, kot je košenje trave na prireditvah, pa kakšna maturantska četvorka se znajde vmes. Njegov stil predsedovanja med volivci uživa tako velike simpatije, da ga je začela posnemati tudi hrvaška predsednica Kolinda, ki je poleti opravljala različne poklice, od polaganja ploščic do dela na poklicni ribiški barki. Če je po eni strani globalni politični trend postavljanje forme pred vsebino, nas zato po drugi ne bi smelo presenetiti, da je mednarodna skupnost povsem neučinkovita pri soočanju z različnimi vsebinskimi problemi. Ob trenutni begunski krizi, ki jo zaznamuje prava selitev narodov z drugih celin v Evropo, je mednarodna skupnost povsem odpovedala in prevalila vse breme na posamezne države. Niti na ravni Evropske unije, niti Nata, niti Združenih narodov ni pripravljene prav nobene resne socialne, niti humanitarne in navsezadnje niti ne varnostne politike, s katerimi bi reševali ta problem. Svetovna in lokalna politika je postala pravi cirkus, zato nas ne bi smelo presenetiti, da je pri konkretnih vsebinskih vprašanjih narejenih toliko napak.
