NA KOŽO

Politična mavrica

Objavljeno 03. april 2017 00.25 | Posodobljeno 03. april 2017 00.27 | Piše: Matej Lahovnik
Ključne besede: komentar

Težko je verjeti, da bo v novem parlamentu prostora za več kot dve novi stranki.

V našem političnem sistemu je oblikovanje in delovanje vsakokratne koalicije odvisno prav od malih strank. Zato bodo naslednje volitve še posebno zanimive, saj so na levici in desnici vsaj po tri stranke, katerih (ne)uvrstitev v parlament bo tesna. Na levici so to Jankovićeva Pozitivna Slovenija, Zavezništvo Alenke Bratušek in nastajajoča Dobra država Bojana Dobovška. Na desnici pa so takšne stranka Aleša Primca, Nova ljudska stranka Kanglerja in Zidanškova »stara« SLS. Ne smemo pozabiti tudi Jelinčiča, ki se bo predsedniške tekme udeležil predvsem zato, da poveča možnosti SNS za vrnitev v parlament. Za uvrstitev v parlament je po izkušnjah potrebno približno 40.000 glasov volivcev. Če jih stranka zbere malo manj, ni noben faktor na politični sceni. Če pa gre čez ta prag, lahko odločilno vpliva na to, ali bo koalicija levo- ali desnosredinska in kdo bo novi mandatar. Pri malih strankah torej o (ne)uvrstitvi v parlament odloča le nekaj mejnih glasov. S tem ko se določena stranka ne uvrsti v parlament, gredo v prazno tudi glasovi njenih volivcev. Zato bi bilo logično, da bi se majhne stranke na levici in desnici povezale v predvolilne koalicije. Vse bolj pa je očitno, da so male in velike osebne zamere med voditelji teh strank premočne in da bodo čustva prevladala nad racionalnostjo. Predvolilna koalicija med Jankovićem in Bratuškovo bo na levici nemogoča. Na desnici pa velja podobno za povezovanje med Zidanškom in Kanglerjem. Primc pa sploh ne kaže želje po povezovanju s komer koli in se pozicionira kot krščanski socialist. V ekonomskem smislu namreč zagovarja nacionalni interes z močno vlogo države, v ideološkem smislu pa zelo konservativne krščanske vrednote. Težko je verjeti, da je v parlamentu prostora za več kot dve novi stranki, saj se glasovi pred volitvami koncentrirajo pri največjih strankah obeh polov. Ob šestih strankah, ki imajo svoje poslanske skupine v obstoječem parlamentu, za vseh sedem novih ne bo prostora. Z drugimi besedami, parlamentarna miza je za marsikoga privlačna, a je stolov ob njej za vse nove in stare interesente premalo. 

 

Deli s prijatelji