Politična kuhinja

Botri iz ozadja slovenske politične levice so spet dokazali, da lahko zakuhajo večjo politično mineštro, kot pa smo jo vsi državljani skupaj sposobni prebaviti. Zorana Jankovića so v državno politiko, ob znanem času na znanem kraju ter na znan komunikacijski način, s pozivom, naj kandidira, zvlekli znani strici in tete politične levice. Zdaj se ti isti posamezniki javno oglašajo in ga pozivajo, naj ne kandidira. Lepši primer škodljivega vpletanja akterjev iz ozadja, ki mislijo, da vse razumejo in vedo, boste težko našli. Člani Pozitivne Slovenije bodo v petek v resnici pred politično dilemo. Ali izbrati neučinkovito in nekarizmatično Bratuškovo, ki bo stranko postopoma, a zanesljivo potopila, ali pa precej bolj karizmatičnega Jankovića z vso njegovo prtljago vred. Politično dilemo članov vladajoče stranke še dodatno zapleta dejstvo, da je Janković v parlament spravil 28 poslancev, medtem ko Bratuškova po vseh vladnih spodrsljajih verjetno še same sebe tja ne bi mogla spraviti. Neizvolitev Bratuškove na kongresu njene lastne stranke ne bi pomenila nobene katastrofe za državo, bi pa pomenila mini osebne katastrofe za celo vrsto političnih funkcionarjev koalicije, ki bi se morali v primeru predčasnih volitev predčasno posloviti od svojih dobro plačanih funkcij. Obdobje vladanja Alenke Bratušek si bomo tako ali tako najbolj zapomnili po dvigovanju najrazličnejših dajatev in rekordnem zadolževanju države. Razvojnih projektov, s katerimi je obljubljala zagon gospodarstva, ni nikjer na vidiku. Ekonomske prioritete med strankami vladne koalicije pa so tako ali tako povsem različne. Eni bi še dvigali davke, drugi privatizirali in posegali v javni sektor, tretji pa najraje ne bi storili nič. Trenutno koalicijo drži skupaj predvsem želja po oblasti in strah pred Janšo. Stranke koalicije se ne morejo poenotiti glede nobene resne strukturne reforme, zato se v razvojnem smislu ne moremo premakniti z mrtve točke. Zdravstveni sistem je tik pred kolapsom, vlada pa je že vse od novembra lani brez operativno delujočega zdravstvenega ministra oziroma ministrice. Petkov kongres je torej, precej bolj kot za usodo države, pomemben za politične usode različnih funkcionarjev in nameščencev vladajoče stranke. Če zmaga Bratuškova, bomo pač obsojeni še na leto in pol životarjenja z obstoječo vlado. Če pa zmaga Janković, pa bomo verjetno soočeni s predčasnimi volitvami. Še največ dela bodo spet imeli strici in tete v ozadju, ki zagotovo ne bodo mirno spali.