HEROJ

Policist je oživil svojega znanca

Objavljeno 27. marec 2017 12.09 | Posodobljeno 27. marec 2017 12.09 | Piše: Milan Glavonjić

Vladimir Grmič je na mejni prehod Petrina dobil klic na pomoč zaradi zastoja srca.

Dvorišče, kjer je obležal delavec.Foto Milan Glavonjić

KOČEVJE – V velikem delu srčnih zastojev odraslih se praviloma pojavi smrtno nevarna motnja srčnega ritma, edini možni učinek za prekinitev slednje je defibrilacija. V tako imenovani verigi oživljanja so poleg te potrebni tudi hiter odziv, izvajanje postopkov oživljanja in zgodnja dokončna oskrba poškodovanca, saj lahko možgani brez kisika preživijo največ pet minut. »Učno čtivo, kako v takih, lahko bi rekel kočljivih trenutkih zbrano in hkrati hitro priskočiti na pomoč umirajočemu, sem pridobil na predavanju za bolničarje lani v Tacnu pri Suzani Jakovac, tečaj pa opravil tudi v Zdravstvenem domu Kočevje. In ga, čeprav tudi pri tej napravi velja, naj čim dlje ostane nedotaknjena, uspešno uporabil na dvorišču podjetja v Pirčah, lučaj od mednarodnega mejnega prehoda Petrina, v dolini Zgornje Kolpe,« je pojasnjeval Vladimir Grmič s Policijske postaje Kočevje. In tako je znancu Rudiju s pravilno in pravočasno uporabo naprave rešil življenje, kar je kmalu po prihodu, iz Kočevja so do Pirč potrebovali dvajset minut, potrdila tudi dežurna zdravnica Zdravstvenega doma Kočevje.

Zgrudil se je v službi

Vladimir Grmič je v torek opravljal dela in naloge na mejnem prehodu, ko je pet minut po osmi uri zjutraj dežurni z matične policijske postaje sporočil, da se je na dvorišču podjetja HIT, d. o. o., zgrudil delavec: »Nemudoma pojdi tja, reševalna ekipa je že na poti.«

Policist, zavedajoč se, da pri takem reševanju največ šteje odzivni (reakcijski) čas, je dojel resnost položaja. S polavtomatskim defibrilatorjem, ki ga imajo sicer nameščenega na mejnem prehodu, je bil po vsega treh minutah že na dvorišču podjetja. Ob njegovem prihodu je delavec, v njem je spoznal znanca Rudija, ležal na asfaltu, zraven so zbegani stali sodelavci, vse oči so bile uprte v Vladimirja. »Ni kazal znakov življenja, v obraz je bil pepelnato siv, utripa ni bilo, ni dihal in ni se odzival na klice. Iz ust mu je prihajala pena. Značilno stanje za zastoj srca,« je opisal Grmič. Takoj se je lotil temeljnih postopkov oživljanja, sprva z masažo v predelu srca, nato je priklopil elektrode in nadaljeval masažo. Po drugi seriji masaže in analizi defibrilatorja je bila potrebna še defibrilacija. Postopek je nadaljeval, kmalu je električni sunek naprave znova pognal srce, nakar je opazil rahle (plitve) znake dihanja. Ura je odbila natanko 9.02, ko se je možakarju vrnila barva v obraz, Vladimir pa je hkrati začutil še utrip na roki. Postavil ga je v položaj za nezavestnega, do prihoda reševalcev, ki so ga vzeli v oskrbo, so znaki dihanja postali prepričljivejši. Po stabilizaciji so 53-letnega Kočevca, ki ni srčni bolnik, s helikopterjem odpeljali na zdravljenje v UKC Ljubljana.

Včasih ni mogoče pomagati

Za Grmiča to ni bil prvi interventni dogodek v službenem času na meji. Nedavno je prav tako na Kostelskem poskušal rešiti življenje starejši srčni bolnici, ki je živela sama, a je bil klic za pomoč na žalost prepozen. Defibrilator je bil, zlasti v poletni sezoni, še nekajkrat aktiviran, tudi v primeru, ko so možje postave uspešno pomagali utrujenemu kolesarju.

»Težko sprejmeš, ko nekomu ne moreš pomagati, kot v primeru omenjene srčne bolnice, čeprav sem uporabil vse znanje, po drugi strani pa se čutiš polnega, ko nekoga oživiš. Komaj čakam, da po okrevanju srečam Rudija, se bova imela zagotovo o čem pogovarjati,« je še vtisov poln Vladimir. In še eno skrivnost je razkril. Po upokojitvi bi z izkušnjami, ki jih nabira s pomočjo ljudem, še naprej širil to humano poslanstvo.

Občina in Zdravstveni dom Kočevje sta v nekaj letih zaradi odročnosti krajev poskrbela, da so tudi vasi in zaselki v dolini Kolpe opremljeni z defibrilatorji. Od skupno 21 so tri namestili na gasilskih domovih v Dolu, Osilnici in Predgradu, v Kostelu pa na mejnem prehodu. Te lokacije so najbolj dostopne za uporabo naprave, saj se pri njih zadržuje največ ljudi, ki bi lahko priskočili na pomoč. Po podatkih Urgentne službe kočevskega zdravstvenega doma je reanimacija v Pirčah prvi takšen letošnji primer, vreden vsake pohvale, na razpotegnjenem območju, pet reanimacij pa je dom opravil s svojimi napravami.

 

Deli s prijatelji