NA KOŽO

Policijska olimpijada

Objavljeno 23. junij 2012 00.30 | Posodobljeno 23. junij 2012 00.32 | Piše: Bojan Budja
Ključne besede: komentar

Finalno vprašanje je bilo, koliko je 3 krat 7. Odgovoril sem, da 17, in pristal na tretjem mestu.

Ponedeljek, spušča se mrak. Policista najdeta v Shakespearovi ulici truplo neznanca. O srhljivi najdbi nemudoma spišeta poročilo, zatakne se pri imenu ulice. »Kako se napiše Shakespearova?« vpraša prvi drugega. Ta pa: »Ne vem, odnesiva truplo raje v Vodnikovo.«

Zgolj eden izmed množice vicev o policajih?

Roko na srce, nisem prepričan, rekel bi celo, da je v njem vsaj kako zrno resnice. Posebno po zadnjih neverjetnostih, ki kapljajo iz Maribora, kjer so v začetku tedna onemeli ob razkritju čisto pravega trupla. Sebastijan, star 28 let, je zadavil in z izvijačem večkrat prebodel svojo 33-letno partnerico Petro, nato pa jo z malečniškega mostu zalučal v Dravo. Nakar se začne drugi, manj znani del zgodbe. Morilec je zverinsko dejanje priznal Marjanu, očetu umorjene, ta je o tem seveda nemudoma obvestil policiste. Možje v modrem so obiskali Sebastijana in ga povprašali, kje ima partnerico. Odvrnil jim je, da doma. In policisti so – če verjamete ali ne – odšli. Naslednji dan je Petrin oče znova poklical na policijsko postajo, tam pa, očitno na podlagi pogovora z osumljencem, dobil zagotovilo, da je hčerka živa in zdrava. Potolažen se je k varuhom našega premoženja in življenj odpravil ponjo, misleč, da so jo pač primerno utrujeno znova kje našli in odpeljali na streznitev. A Petre kajpak na postaji ni bilo, zato je možem postave ponovil dan staro Sebastijanovo priznanje. Nekaj časa so ga poslušali, nato pa so ga mirno poslali na drugo policijsko postajo, rekoč, da so za obravnavo dogodkov na desnem bregu Drave pristojni njihovi kolegi na Taboru. Ubogemu Marjanu ni preostalo drugega, kot da se je z avtobusom odpeljal na nasprotno stran reke in tam umor hčerke Petre prijavil še tretjič. Šele potem se je začelo razpletati.

Kako do medalje

Mi lahko kdo zameri, če se ob vsem tem spomnim na policaja, ki se je prešerne volje z bronasto kolajno okoli vratu pojavil na svojem službenem mestu? Kolegi so mu navdušujoče ploskali in ga trepljali po ramenih, nakar se je eden med njimi le spomnil in ga pobaral, kje in kako je prišel do odličja.

Pa mu možakar ponosno odvrne: »I, kje neki, na matematični olimpijadi za policaje vendar. Finalno vprašanje je bilo, koliko je tri krat sedem. Odgovoril sem, da sedemnajst, in pristal na tretjem mestu.« 

Deli s prijatelji