LJUBLJANA – Slovenske gore letno obišče več kot milijon obiskovalcev, letošnjo planinsko sezono, ki traja od 15. julija do 15. septembra, pa krni muhasto vreme, opažajo v Planinski zvezi Slovenije (PZS).
Čeprav še nimajo zbranih uradnih podatkov planinskih društev, ki upravljajo planinske koče, pa podpredsednik PZS Miro Eržen letošnjo planinsko sezono ocenjuje kot slabo: »Pravi kazalnik je seveda ustvarjena razlika med prihodkom in stroški poslovanja, ta pa vsekakor predvsem v visokogorskih kočah ne bo taka, da bi zagotovila pokrivanje vseh stroškov, saj ne smemo pozabiti, da je letošnja zima na marsikateri koči povzročila posledice.«
Slovenci na nižje vrhove, več pa je tujih planincev
Precejšen del slovenske planinske populacije se je tudi letošnje poletje podal v slovenske gore, le da se je večina zaradi pogostih padavin, neugodnih vremenskih napovedi in snežnih razmer v visokogorju letos odločila za zelo kratek dnevni obisk lažje in varneje dostopnih vrhov sredogorja, pojasnjujejo v planinski zvezi.
Iz leta v leto pa se povečuje obisk tujih planincev, ki se ob vnaprej načrtovanem dopustu manj ozirajo na vreme in so letos pomembno prispevali k vrvežu v planinskih kočah. Po besedah oskrbnikov so celo reševali poletno planinsko sezono v visokogorju. Prav na vseh koncih Slovenije tako opažajo porast obiska nizozemskih in belgijskih planincev, tradicijo ohranjajo obiskovalci iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Nemčije in Češke, slovenske planinske koče so sprejele tudi planince iz Egipta, Izraela, Kanade, Nove Zelandije, Avstralije in Japonske.
Kaj bo treba spremeniti?
Eržen se ozre tudi v prihodnost: »Vedno večji obisk tujih planincev v naših kočah kaže na to, da moramo promociji pohodništva in planinskih koč v tujini posvetiti še večjo pozornost tudi v sodelovanju s turističnimi organizacijami, pri tem pa si seveda prizadevati, da spremenjenih navad domačih obiskovalcev – krajši izleti, veliko večje prilagajanje vremenski napovedi, zmanjšana kupna moč ... – ne bomo poskusili nadomeščati z organizacijo dogodkov, ki v gore ne sodijo.«
Nasploh oskrbniki planinskih koč stavijo na raznovrstno okusno planinsko hrano, poleg ustaljenih promocijskih poti pa ubirajo tudi inovativnejše: od izpopolnjene gostinske ponudbe in organiziranega prevoza s cilja na izhodišče do koncertov klasične glasbe v koči in urejanja novega plezališča nedaleč od planinske koče, opažajo v PZS.
Slovenska planinska društva sicer upravljajo skupno 177 planinskih koč, zavetišč in bivakov. Nekatere, predvsem visokogorske koče zapirajo vrata že v sredini septembra, nižje ležeče in lažje dostopne pa pričakujejo planince še globoko v jesen ali vse leto.
