V minulem tednu je bilo težko presojati, kaj je hujše, ali dogodek, ki so ga razkrili mediji, ali nespreten odziv nanj tistega, ki ga je povzročil. Mogoče so bile te »poletne norosti« tudi posledica poletne vročine. Najprej so mediji razkrili, da v naši največji banki NLB porabljajo denar za transcendentalno meditacijo. Menda tako zmanjšujejo stres svojih zaposlenih. Še bolj kot to pa je bil neverjeten odziv NLB.
V poslovnem dnevniku Finance so namreč ob tem razkritju upodobili predsednika uprave NLB v joga položaju. V banki so takoj zagrozili, da bodo uporabili vsa pravna sredstva, ker naj bi menda bila fotomontaža njihovega šefa v položaju meditacije »skrajno žaljiva« tako zanj kot za banko. Človek se ob tem res vpraša, kdo svetuje vodstvu NLB, da se tako nespametno odzove na razkritje medijev ter na humorno fotomontažo. V NLB bi pač lahko razumeli, da so davkoplačevalci do zdaj že zmetali več kot dve milijardi svojega denarja v sanacijo te banke in da je banka izključno v državni lasti. Temu primerno jih seveda strožje nadzirajo javnost in mediji. Obnašajo se, kakor da imajo davkoplačevalci dolžnost reševati državno banko, mediji pa nimajo pravice razkrivati in s karikaturami ponazarjati, kako se porablja denar teh istih davkoplačevalcev.
Drug primer povsem zgrešenega odziva oziroma komuniciranja pa je nastop predsednice vlade v Odmevih, kjer je pojasnjevala, zakaj je za evropsko komisarko predlagala tudi samo sebe. Njeno pojasnilo, da se je pripravljena v zameno za komisarsko funkcijo odpovedati vsem drugim funkcijam, je lep primer podcenjevanja gledalcev. Z drugimi besedami, pripravljena se je odpovedati okrog 5500 evrom bruto, ki bi jih prejemala kot ministrica ali poslanka, v zameno za okroglih 25.000 evrov, ki bi jih prejela kot komisarka. Res požrtvovalno dejanje. Njena samokandidatura je sicer v zadnjih dneh dobila dodatno dimenzijo, ki zna resneje vplivati na sestavljanje koalicije. Postopek je na lastno pobudo začela proučevati Komisija za preprečevanje korupcije. Nekdanji predsednik te komisije Drago Kos pa je javno izpostavil, da bi lahko šlo za kršitev zakona o integriteti oziroma za zlorabo oblasti. Če to drži, lahko sklepamo, da je predsednica vlade obremenjena s korupcijskim tveganjem. Miro Cerar je tako pred novo težavo. Glede na to, da prisega na najvišje standarde, se postavlja vprašanje, ali lahko sklene koalicijo s stranko, katere predsednici grozi, da bo protikorupcijska komisija ugotovila zlorabo položaja?