NA KOŽO

Poletna gneča

Objavljeno 14. avgust 2017 00.35 | Posodobljeno 14. avgust 2017 00.36 | Piše: Matej Lahovnik
Ključne besede: komentar

V Avstriji ali Švici nihče, tako kot pri nas, na račun zastonjkarstva ne krši predpisov.

Matej Lahovnik.

Slovensko javnost je močno razburila izjava šefa blejskega turizma, da naj se zaradi velike gneče, ki v avgustovskih dneh vlada na Bledu, slovenski dnevni gostje za obisk Bleda do konca poletja raje ne odločajo. Primernejši čas naj bi bil spomladi ali jeseni, ko ni takšne gneče. Izjava je bila zaletava in neumna ter tudi poznejša reinterpretacija ni izboljšala vtisa, da smo dnevni domači gosti zaželeni, ko na Bledu ni gneče. Resnici na ljubo je za prometno gnečo v smeri Bleda in Bohinja v veliki meri z neizgrajenima obvoznicama kriva tudi država. Vseeno se morajo predvsem v lokalnih skupnostih odločiti, kakšna turistična destinacija želijo biti in kako bodo regulirali turistično gnečo. V letošnjih avgustovskih dneh so, poleg Bleda, tudi druge najbolj priljubljene turistične destinacije, kot sta na primer Bovec ali Bohinj, pokale po šivih. Jasno je, da množični turizem obremenjuje lokalno infrastrukturo kot tudi to, da je treba zagotoviti red.

V Avstriji ali Švici nihče, tako kot pri nas, na račun zastonjkarstva ne krši predpisov.

 

V Sloveniji marsikdo še vedno pričakuje, da se bo v največji gneči pripeljal povsem do jezera in tam na črno zastonj parkiral, kjer koli bo pač prostor. Drugače rečeno, v celoti bi izkoristil vse naravne danosti, ne bi pa k ohranitvi čistega okolja kaj dosti prispeval. Lokalne skupnosti imajo prek parkirnin, ekoloških in podobnih taks veliko mehanizmov, ki jih lahko uporabijo, da naredijo red. V Avstriji ali Švici nihče, tako kot pri nas, na račun zastonjkarstva ne krši predpisov, ker turisti različne kršitve hitro in močno občutijo na svojem žepu.

Podobne ali celo še večje težave kot mi imajo v zadnjih tednih tudi na hrvaški obali. V Novalji na Pagu so se nenehni spori med lokalnim prebivalstvom in predvsem angleškimi turisti spremenili že v pravo malo vojno. Včasih smo se iz hrvaškega turizma in Hrvatov šalili, da se pogosto obnašajo tako, kot da bi najraje videli, da turisti pošljejo denar, sami pa ostanejo doma. Očitno bomo tudi pri nas zaradi hitro naraščajoče priljubljenosti gorskega turizma, rek in jezer morali hitro poiskati ustrezne rešitve z razvojem trajnostnega turizma. Če bomo na državni in lokalni ravni s tem zamujali, se bodo problemi hitro stopnjevali namesto reševali.

 

 

Deli s prijatelji