LJUBLJANA – Resnici na ljubo letos še nismo užili poletja. Zima mila, marec in april deževna, a nadpovprečno topla. Maj bolj aprilski, le nekaj dni sonca, da smo nataknili kratke rokave, punce so pokazale nekaj flikc gole kože, sicer pa oblačno, spremenljivo in večeri hladni.
Kot pravi mag. Tanja Cegnar, se je včeraj končalo nenavadno dolgo obdobje nestabilnega vremena s plohami in lokalnimi nevihtami.
»Danes se začenja obdobje stabilnega vremena, iz dneva v dan bo topleje.« Ne zamudimo junijskih večerov, torej.
Vročinske nevihte
Pravijo, da bo na začetku tedna sončno in poletno vroče: »Najvišje dnevne temperature se bodo že v nedeljo povzpele na 30 ° C in tudi čez. Prevladovalo bo sončno vreme s poletnimi temperaturami.«
Toda s soncem in toplimi dnevi pridejo tudi neurja.
»Verjetnost vročinskih neviht se bo v drugi polovici prihodnjega tedna nekoliko povečala,« opozarja Tanja Cegnar in dodaja, da so poletne nevihte in neurja, ki nam zadnja leta povzročajo glavobole, zaradi segrevanja ozračja vse pogostejši.
Agrometeorologinja Andreja Sušnik pa opozarja, da je zrak še vedno obremenjen s cvetnim prahom trav. V manjših količinah je prisoten še cvetni prah trpotca, kopriv, bezga in kaline (ligustra), kislice in lipe. V Primorju pa težave povzroča tudi cvetni prah oljke.
Kako močna bodo neurja, nihče ne upa napovedati. Toča je namreč tista padavina z neba, ki vremenarjem povzroča najhujše glavobole, saj lahko natančno lokacijo napovedo pičli dve uri vnaprej. En dan vnaprej pa le, da bo z veliko verjetnostjo jutri padala nekje na območju Slovenije. Če smo malo cinični, vremenarji lahko točo napovedo le z izjavo, da vreme bo!
Za 2 °C toplejši junij
Junij 2003 je bil v Sloveniji izjemno vroč. Meteorologi še nikoli v zgodovini meritev niso izmerili tako visoke povprečne temperature zraka, ki je bila za kar 4,5 do 5,5 °C višja od dolgoletnega povprečja 1971–2000. Takrat smo izmerili največje junijsko število vročih dni s temperaturo zraka vsaj 30 °C ali več.
Klimatologinja Cegnarjeva je tisto leto opozarjala, da se je povprečna poletna temperatura na območju Slovenije v nekaj desetletjih povišala za 0,6 °C. Danes, po dobrih desetih letih, poudarja, da se je poletje v Sloveniji v zadnjih 50 letih segrelo za skoraj 2 °C. Se pravi, v dobrih desetih letih so se poletja segrela za dodatno 1,5 °C.
Leta 2003 je suša v pičlih treh tednih kmetom pobrala več kot pol pridelka. Prvič se je kmetijsko ministrstvo resneje začelo ukvarjati z vprašanjem pomoči prizadetim kmetom in vprašanjem zavarovanja pridelka pri zavarovalnicah.
»Suša je ena najhujših naravnih nesreč, ki lahko v pičlih treh tednih uniči ves pridelek. Njena moč je prvič v tem, da deluje na velikih območjih, in drugič v tem, da prizadene vse kulture,« pove Sušnikova.
Kakšna bi lahko bila letošnja dolgoročna napoved? Kot kaže, vročinskega udara ali suše ne bo.
»Počakajte, smo šele na začetku junija,« nas je opozorila Cegnarjeva.
Lanskega junija je bila povprečna temperatura v osrednji Sloveniji 2 do 3 °C višja od dolgoletnega povprečja. Prvi vročinski val smo doživeli 15. junija, trajal pa je do 21. junija. Prišel je iznenada in povzročil ogromno škodo.
»Z izjemo manjšega območja na Krasu je padavin primanjkovalo. Na večini ozemlja so dosegli od 40 do 70 % dolgoletnega povprečja. Del Dolenjske, Štajerske in Julijcev ter Rateče niso bili deležni niti dveh petin običajnih padavin!«
Žito in trave imajo tanka stebla
Na sprehodu mimo žitnih polj ob Reki Krki na Dolenjskem smo opazili nenavadno veliko poležanega žita.
»V zadnji dekadi maja in prvi dekadi junija so bile temperature zraka večinoma nižje od povprečnih, zato so rastline v rasti zaostajale,« razloži Sušnikova.
No, posevki vsaj niso trpeli suše.
»Ne gre tako preprosto. Dežja je bilo res dovolj, a kot rečeno, so bile temperature nižje, prenizke za učinkovito rast, poleg tega so bile pogoste plohe in nevihte, ki jih spremlja veter. Veter je rastline vselej po dežju dodobra osušil, zato so bilke nežne in občutljive.«
Severni veter je 14. in 16. maja povzročil precej škode. Najmočnejši, viharni sunki z jakostjo 62 km/h ali več so bili izmerjeni na severu, vzhodu in severovzhodu države.
Posledično imajo tanka stebla, zato je precej žita poležanega, enako travinje na travnikih. V prihodnjih dneh bo zaradi sončnega obsevanja velika nevarnost ožigov, vrtove pa bo treba zalivati.
Napoved
Junij je prvi poletni mesec in od nedelje, 8. junija, se nam obeta prvo letošnje obdobje poletne vročine. Temperature okoli ali malo nad 30 stopinj Celzija bodo vztrajale približno teden dni. Sprva bo vročina dokaj suha, v drugi polovici prihodnjega tedna pa se bo nekoliko povečala možnost nastanka popoldanskih vročinskih neviht.
Nadpovprečna pomlad
V večjem delu Slovenije je bila letošnja pomlad 2 do 3 °C toplejša kot v dolgoletnem povprečju. V Ljubljani je bila s povprečno temperaturo 12,9 °C druga najtoplejša v več kot 100 letih. Vzrok temu sta predvsem pretopla marec in april, saj je bil maj dokaj povprečen. Največ padavin je bilo na severozahodu države, kjer je padlo več kot 260 mm, najmanj pa v Pomurju, kjer so namerili manj kot 170 mm. Dolgoletno povprečje so nekoliko presegli le na Obali.
