Poleti se voda Blatnega jezera segreje do 26 stopinj Celzija, zato je kopališki turizem zelo razvit. Priljubljeni so predvsem ribolov in jadranje ter, kot že rečeno, termalni vrelci, ki jih je okoli jezera kar precej. Blatno jezero oziroma Balaton po domače je med tujimi gosti priljubljen predvsem med Nemci. Za njih ima tudi zgodovinsko in simbolično vrednost, saj je bil pred padcem berlinskega zidu to eden izmed redkih krajev, kjer so se lahko srečevali prebivalci nekdaj ločenih Vzhodne in Zahodne Nemčije.
Pomembna gospodarska dejavnost, predvsem ob severni obali, je vinogradništvo, kar je seveda, če se na pot podate z avtomobilom, razvidno na vsakem koraku. Za dobro vinsko kapljico na Madžarskem gotovo ne boste pregloboko segli v žep, saj so cene povsem znosne. Enako velja za kulinarične užitke. Resda Madžarska slovi po golažu in paprikašu, a je njihov jedilnik precej pestrejši.
Poleti polno zasedeno
Blatno jezero je najbolje obiskati maja ali junija, če se le da, se predvsem najbolj turističnim krajem izogibajte julija in avgusta, lepo, brez pretirane gneče pa je tudi septembra. V poletnih mesecih se zna zgoditi celo, da zaman iščete prenočišče, saj turistične destinacije okupirajo domači in tuji gostje.
Med najpomembnejšimi turističnimi mesti na južnem bregu je gotovo Siófok. Mesto samo po sebi, razen majhnega središča, ni paša za oči, je pa zaradi urejenega brega ena od bolj obljudenih destinacij ob madžarskem morju. Na severni strani v Balatonfüredu pravzaprav prepoznate madžarski Portorož, saj je mestece povsem turistično, ima pa tudi velik avtokamp (teh je sicer precej, zato težav s prenočitvami načeloma ne bi smelo biti) s kapaciteto tja prek 4000 gostov. Na svoj račun pridejo tudi wakeboardarji, saj imajo kilometer dolgo vlečnico.
Brez obiska zgodovinske vasice Tihany na polotoku nekje na sredini jezera ne gre. Prijetno je za krajše sprehode, ponuja pa čudovit razgled na Blatno jezero. Polotok se lahko pohvali tudi s hoteli za goste, ki imajo nekoliko več pod palcem. Seveda ima vsak luksuzni hotel še svoj termalni bazen, kamor spada vse drugo razvajanje, kot so masaže, spa, savne in podobno. Med 1. julijem in 21. avgustom je v Tihanyju gledališče na prostem, kjer s pestrim naborom predstav poskrbijo za odrasle in najmlajše gledalce.
Največje termalno jezero
Potep okoli Blatnega jezera naj se obvezno sklene v termalnem zdravilišču Héviz. Gre za največje termalno jezero v Evropi, kjer se lahko v topli vodi namakate tudi, ko je zunaj presneto mrzlo. Zdravilni učinek jezera so poznali že stari Rimljani, na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja pa so to še znanstveno dokazali. A ni zdravilna le voda, ugotovili so še, da določenim boleznim dobro dene tudi blato z dna jezera.
Izvirska voda ima stalno temperaturo 38,5 stopinje Celzija, a ta seveda niha, odvisno, na katerem delu jezera se namakate in v katerem letnem času. Da je vse skupaj videti še bolj iz pravljice, poskrbijo tudi lokvanji, ki z belimi ali rožnatimi cvetovi dobršen del leta okrašujejo gladino. A v nasprotju z Blatnim jezerom, kjer je namakanje brezplačno, je treba za obisk termalnega kompleksa plačati. Za tiste, ki prisegajo na bolj avanturistične počitnice, še podatek, da je najbližji avtokamp le tri minute peš od jezera.
Brez dvoma na Blatnem jezeru na svoj račun pridejo tisti, ki jim je bolj pri srcu kamp turizem, kot tisti, ki jim je ljubše po celodnevnem razvajanju in uživanju v kulinaričnih specialitetah dan končati v kateri od (luksuznih) hotelskih sob.
Le enajst metrov v globino
Blatno jezero je največje v srednji Evropi in je gotovo tudi eno najplitkejših. V povprečju je globoko le nekaj malega več kot tri metre, največ le enajst, široko pa med štirimi in 15 kilometri. In prav zaradi plitvine in peščenega (no, pravzaprav blatnega) dna je voda bolj ali manj ves čas motna. Gladina je 104 metre nad morjem. Najpomembnejši pritok pride iz reke Zale, naravnega odtoka pa ni. Po potrebi odvajajo vodo skozi umetni kanal Sió v reko Kapos in naprej v Donavo. Citat Turistična tribuna Za Nemce ima jezero tudi simbolično vrednost, saj je bil pred padcem berlinskega zidu to eden redkih krajev, kjer so se srečevali prebivalci Vzhodne in Zahodne Nemčije.
