Trinajst let zatem, ko so na vogalu današnje Slovenske in Gledališke ulice zgradili prvotno mariborsko gledališko poslopje, so mu 1865. na južnem koncu prizidali kazino z najlepšo dvorano v mestu, namenjen družabnim prireditvam. Načrt zanj je naredil arhitekt Johann Schöbl, kompleks pa je bil do razpada avstro-ogrske monarhije središče kulturnega in družabnega življenja mariborskih Nemcev. Ljubiteljske gledališke predstave v slovenskem jeziku so sprva potekale v gostilniških prostorih, po 1861. v okviru slovenske čitalnice, po izgradnji slovenskega Narodnega doma leta 1899 in ustanovitvi Slovenskega dramatičnega društva 1909. pa se je dejavnost razmahnila.
Po 1. svetovni vojni se je v prostore nekdanjega nemškega gledališča vselilo poklicno Slovensko narodno gledališče in 27. septembra 1919 postavilo na oder Jurčič-Levstikovega Tugomerja. Sledile so prva opereta Mam'zelle Nitouche (1920), prva opera V vodnjaku (1921) in prva baletna enodejanka Možiček (1926). Med okupacijo od maja 1941 do julija 1944 so gledališko stavbo spet zasedli Nemci, po osvoboditvi pa so že maja 1945 pripravili slovenski Umetniški večer in nato prvo povojno dramsko (Hlapec Jernej in njegova pravica), operno (Prodana nevesta) in baletno (Baletni večer) uprizoritev. Leta 1989 so dogradili Mali oder, 1994. Veliko dvorano ter 2003. obnovili staro dvorano. SNG Maribor z več kot 300 stalno in okrog 150 honorarno zaposlenimi delavci danes sestavljajo Drama, Opera in balet ter Simfonični orkester. Tako je edina gledališka hiša pri nas, ki pod isto streho združuje dramo, glasbo in ples, od 1966. pa gosti tudi vsakoletni festival slovenske gledališke ustvarjalnosti, Borštnikovo srečanje.
