MURSKA SOBOTA – Številni pomurski kmetje očitno nimajo pretirane sreče. Če jih že zaobidejo zmrzal, toča, neurja in suša ter celo odkupne cene, potem pridejo druge težave. In letos so te še posebno občutne za pridelovalce koruze, ki so ponekod že ostali brez 30 do 70 odstotkov pridelka. V slovenski žitnici, Pomurju, kjer koruza raste na nekaj več kot 20.000 hektarih njivskih površin, so namreč posevki te poljščine na 5000 hektarih uničeni do 30 odstotkov, na nadaljnji četrtini pa od 30 do 70 odstotkov. Kot pravi specialistka za poljedelstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota Metka Barbarič, so koruzo uničile strune, ličinke hroščev pokalic, ki obžirajo seme, korenine in pritalne dele stebla.
| Strune Strune oziroma ličinke hroščev pokalic v Sloveniji prištevamo med najpomembnejše talne škodljivce okopavin in vrtnin. Po ocenah strokovnjakov se v Sloveniji pojavlja najmanj 150 vrst pokalic. Iz jajčec hroščev pokalic se po dveh do štirih tednih izležejo ličinke (strune), ki so brezbarvne in se najprej prehranjujejo z organsko snovjo v tleh. Pri prehrani niso prav izbirčne, saj obžirajo domala vse, od semena in korenine do pritalnih delov stebla. Kmetje in predstavniki stroke smo nekajkrat opozarjali na nevarnost, ki jo lahko povzroči omenjeni ukrep, vendar je kmetijsko ministrstvo trmasto vztrajalo pri svojem. Če jih že zaobidejo zmrzal, toča, neurja in suša ter celo odkupne cene, potem pridejo druge težave. |
Prepoved
prinesla nadlogo
Strune so se razvile, potem ko je ministrstvo lani zaradi pomora čebel prepovedalo sejanje tretiranega semena koruze. Stroka je namreč vzrok za smrti čebel našla predvsem v kemični substanci klotianidin, zato je kmetijsko ministrstvo prepovedalo sejanje tretiranega semena koruze, tudi s pripravkoma gaučo in pončo, ki sta namenjena zaščiti pred podzemnimi škodljivci.
Večina pridelovalcev koruze sicer ni čutila posledic na zasejanih njivah, saj je bila prepoved uporabe omenjenih preparatov izdana, ko je bila večina posevka že v zemlji. Letos pa je nekoliko drugače, uredba o prepovedi uporabe omenjenih preparatov je še vedno veljavna, zato so kmetje sejali netretirano seme.
»Kmetje in predstavniki stroke smo nekajkrat opozarjali na nevarnost, ki jo lahko povzroči omenjeni ukrep, vendar je kmetijsko ministrstvo trmasto vztrajalo pri svojem, in to kljub nekaterim neizpodbitnim dejstvom, ki govorijo v korist temu, da je bil ukrep o prepovedi prenagljen in nepretehtan. Omenjeno uredbo bi bilo po mojem mnenju vsekakor treba umakniti, saj se nam v nasprotnem primeru tudi v naslednjih letih ne piše nič dobrega,« je prepričan eden najbolj znanih pomurskih kmetov Jože Bračko iz Lastomercev.
Slovenija je dovoljevala uporabo 65 mililitrov enega ali drugega preparata za tretiranje okrog 85.000 koruznih semen ali med 85 in 90 kilogrami posejane koruze na hektar. V Avstriji in na Madžarskem, kjer uporabljajo enaka preparata, je dovoljena uporaba 130 mililitrov preparata na hektar in v teh dveh državah oziroma njima sosednjih pokrajinah niso zaznali pomorov čebel, povezanih s koruzo.
Barbaričeva sicer razume, da so kmetje obupani, saj vedo, da ob napadu strun ni več rešitve za prizadete posevke. Kljub temu pri ministrstvu za kmetijstvo in okolje opozarjajo, da je odredba o prepovedi prometa in uporabe obdelanega semena z neonikotinoidi veljavna in da je za zdaj ne nameravajo odpraviti. Po veljavnih predpisih kmetje ne morejo pričakovati povrnitve gospodarske škode, ki se je na posevkih zgodila zaradi napada strun in vran.
Pretirana prepoved
Tudi vodja svetovalne službe na soboškem kmetijsko-gospodarskem zavodu in vrhunski poznavalec čebelarstva Stanko Kapun se strinja s pridelovalci pšenice, da vzrok za pomor niso posevki, saj je bila zasejana netretirana koruza. Po njegovi oceni so bile lanske analize mrtvih čebel opravljene nedosledno in ob primeru letošnjega pomora se je potrdilo, da so vzroki za njihovo zastrupitev lahko tudi drugje, in teh vzrokov ali izvorov se ni nihče lotil analitično. Tako je bil po njegovem mnenju ukrep prepovedi tretiranja koruznega semena pretiran.
