VELENJE – Stečajna upraviteljica gradbenega podjetja Vegrada Alenka Gril je v stečajnem postopku Vegrada priznala za okoli 450 milijonov evrov terjatev upnikov, je razvidno iz končnega seznama preizkušenih terjatev. »Res je grozna velikost te zadolženosti Vegrada, ob tem da je premoženja za dobrih 20 milijonov evrov,« je komentirala ugotovitve.
Leto in pol zbirala podatke
»Ta številka v stečaju je pokazala, da je bila zadolženost bistveno večja, kot jo je podjetje prikazovalo v svojih poslovnih knjigah in kot jo je prikazovalo še poleti leta 2010, ko je predlagalo prisilno poravnavo,« ugotavlja stečajna upraviteljica, ki se je s pregledovanjem prijavljenih terjatev in še prej s pripravo na to ukvarjala več kot leto in pol od začetka stečaja oktobra 2010.
Končni seznam preizkušenih terjatev je bil naposled objavljen sredi junija letos, do 14. julija pa je imelo okoli 700 upnikov, ki jim je stečajna upraviteljica prerekala prijavljeno terjatev, čas za vložitev tožb. Podatka o tem, koliko je vloženih tožb, Grilova še nima, glede na prihodnji razplet vloženih tožb na sodišču pa se lahko končna številka priznanih terjatev morda še spremeni, če bo še sodišče kateremu od upnikov priznalo terjatev.
Skupno je sicer bilo v stečaju Vegrada prijavljenih okoli 2500 terjatev v skupni vrednosti 517 milijonov evrov.
Delavcem dolgujejo 15,4 milijona evrov
Po besedah Grilove je povsem jasno, da navadni upniki ne bodo dobili poplačila svojih terjatev, ločitveni delno, upa pa, da jim bo uspelo vsaj delno poplačati prednostne terjatve delavcev. Delavci so skupno prijavili za 15,4 milijona evrov terjatev, od tega jih je upraviteljica priznala 10,8 milijona. Od slednjega je 4,6 milijona evrov navadnih terjatev in 6,2 milijona evrov prednostnih. Del prednostnih terjatev so delavci dobili poplačanih iz jamstvenega in preživninskega sklada.
Pregled prijavljenih terjatev je pokazal tudi, da je bilo zavarovanih terjatev za okoli 60 milijonov evrov, kar ob ocenjenem premoženju v višini 20 milijonov evrov po besedah Grilove kaže na to, da so zavarovani upniki bili »bolj slabo zavarovani«. »Vse to kaže na veliko lahkomiselnost številnih upnikov, ki so ali posojali ali kako drugače financirali Vegrad in imeli svoje terjatve slabo zavarovane,« komentira Grilova.
Kupci 300 stanovanj niso vpisali v zemljiško knjigo
Preveč brezskrbni in lahkomiselni so po njenih besedah bili tudi številni kupci Vegradovih stanovanj, ki si več let niso uredili lastništva z ustreznim vpisom lastništva v zemljiško knjigo. Do zdaj je stečajna upraviteljica obravnavala okoli 300 takih primerov, jih je pa še več. Prijave izločitvenih zahtevkov namreč še prihajajo, saj rok glede tega ni omejen. Kot je v zvezi s tem še povedala Grilova, kupcem izločitvene pravice priznavajo, vendar pa to njej in njeni ekipi v že sicer zahtevnem in obsežnem stečajnem postopku povzroča dodatno delo.
Prodaja tistega, kar je še ostalo
Poleg morebitnih tožb upnikov, ki jim je stečajna upraviteljica prerekala terjatve, se zdaj stečajni postopek nadaljuje z unovčenjem premoženja Vegrada. Nekaj premoženja je bilo že prodanega v stečajnem postopku, zdaj pa se intenzivno nadaljuje prodaja preostalega premoženja, ki zajema tako osnovno gradbeno opremo kot tudi avtomobile in nepremično premoženje.
Upniški odbor vse načrtovane prodaje preuči in da soglasje, prav tako se mora pred izvedbo prodaje premoženja z načini in s pogoji strinjati morebitni posamezni ločitveni upnik pri posameznem premoženju.
Tako je bilo v zadnjih tednih na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve objavljenih več sklepov o načrtovanih prodajah, glede dela premoženja pa se stečajna upraviteljica z ločitvenimi upniki še pogovarja, po kakšni ceni in pod kakšnimi pogoji naj se prodaja izvede.
Med drugim se tako zdaj načrtuje prodaja Vegradovega samskega doma v Ljubljani, dveh proizvodnih obratov v Šoštanju (Montal in Metleče), prav tako se prodajajo zemljišča in dva lokala v Ljubljani, nedokončan kompleks blokov v Cerknici in drugo premoženje.
