SENOVO – Rana ura, zlata ura so nekoč poudarjali kosci, ko so se okoli treh zjutraj dobili na dvorišču kmetije, spili šilce žganja in se z visoko dvignjenimi kosami napotili na travnik. Zapeli so brusi, osli, kamni, kakor kje v slovenskih pokrajinah. Tudi kmetje in domačini z Reštanja pri Senovem so se oni dan zgodaj zjutraj, trda tema je bila, s kosami odpravili na Ravni Log, hribovski zaselek na nadmorski višini 800 metrov, kjer še lahko občudujemo hribovske suhe travnike, ki spadajo med zavarovana območja v Naturi 2000.
Tradicionalna jutranja košnja
45-letni kmet živinorejec Ivan Kožar je že šesto leto zapored povabil prijatelje, znance, domačine pa tudi naravovarstvenike na tradicionalno jutranjo košnjo. Ob štirih zjutraj so se dobili na Ravnem Logu, prvi sončni žarki so zarezali v temo, ko so zapeli brusi, in zaslišal se je prvi sviiiššš, sviiiiššš. Kosa je mehko zarezala v rosnato travo, presušeno kosišče je tu in tam zaječalo. Že dolgo ni bilo v rabi.
»Ko enkrat znaš kositi na roke, tega ne pozabiš,« je bilo slišati izpod drevesa, kjer sta Martin Požun in Stanko Klavžar klepala kose. Starosti košnje sta bila Branko Margon in Jože Kozole, resda že malo v letih, a njuna kosa je lahkotno pela prek grebenov, generacije mlajših jima niso bile kos. Počasi se je na rumenem travniku zbralo 28 koscev, ki so v nekaj urah v počasnem poletnem tempu pokosili dober hektar travnika. Ob šestih je dekle prineslo pecivo, prilegla se je kava, ko je bilo sonce visoko, pa kupica rujnega reštanjčana. Suhi, negnojeni travniki so prednostna naravna življenjska okolja, ki jih politika EU najbolj varuje. Kot nam je povedal Ivan Kožar, tako pozno kosijo prav zato, da pustijo cvetlicam, da odcvetijo in pticam, da do konca gnezdijo in zredijo mladiče, da poletijo.
Travniki med najbolj bogatimi v Sloveniji
Biolog in naravovarstvenik Dušan Klenovšek nam je pojasnil, da so prav travniki na Ravnem Logu eni najbolj bogatih in zanimivih v Sloveniji. »Največja posebnost v slovenskem merilu in širše so orhideje, spomladi lahko občudujemo encijan, pozno poleti pa razkrižnolistni encijan, ki igra nadvse pomembno vlogo pri razvoju metulja rebelovega mravljiščarja, ki za svoje razmnoževanje poleg encijana potrebuje še rdeče mravlje.«
Ob pol devetih so odložili kose in prilegla se je malica, krepka, kot se spodobi za kosce. Okoli enajste ure je sonce začelo pripekati in ženske so že drugič obrnile pokošeno travo, ki se je lepo sušila. Zavel je veter in prinesel svežino. Prek rebri so prisopihali konji, od zahoda so se počasi približevali oblaki. Možje so zavihali rokave in z nekaj zamahi napolnili voz. Tako se je končala šesta košnja na Ravnem Logu na Reštanju. »Se vidimo naslednje leto,« nam je zagotovil Ivan Kožar.
