Pok, nato pa tema: Igor čudežno preživel

MARIBOR – Nekdanjega boksarskega šampiona Igorja Rašića v življenju spremlja veliko smole, v ponedeljek pa je imel zvrhano mero sreče. Preživel je izjemno hudo prometno nesrečo, usoda pa mu je bila še dodatno naklonjena, saj je bil v avtomobilu sam in tudi iz nasprotne smeri ni nihče pripeljal. 
Igor se je z boksarskim moštvom vračal domov z nadvse uspešnega gostovanja v Črni gori. »Trije moji boksarji so zmagali z nokavtom, zato je bilo v njegovi mazdi veselo vzdušje vso pot nazaj proti Sloveniji. Pred Karlovcem pa je v avtu odpovedala turbina, zato smo se morali ustaviti,« pripoveduje 41-letni Mariborčan.

Zavarovalna polica mu je omogočala nadomestni avto. Pripeljali so ga po eni uri in lahko so se odpeljali naprej proti Mariboru. Za volan je spet sedel trener in najprej po domovih razvozil sopotnike, nato pa se je končno zares odpravil domov. Potem, bilo je okoli dveh zjutraj in le nekaj sto metrov pred ciljem v Počehovi, pa se je zgodilo, najbrž zaradi trenutka nepazljivosti. Stotinke sekunde, bi rekli v športu.

Stokrat čudež

Igor je s fordom focusom na polno treščil v betonski blok ob cesti. »V blok, ki je tam kdo ve koliko časa že in mimo katerega se vozim tako rekoč vsak dan. Kaj je bilo tokrat drugače, ne vem,« nadaljuje.

V njem se je sprožil alarm, tega občutka tik pred zdajci se spomni, sledila sta zasuk in močan pok, nato pa tema. »Ne spomnim se in ne vem, zakaj se je zgodilo, kaj je bil razlog. Kot da se ni zgodilo meni, ampak nekomu drugemu, ali kot da jaz sploh ne bi bil tam,« pravi nekaj dni po nesreči. Je bil z mislimi drugje? Je morda za trenutek celo zadremal ali zaspal? Morda.

Ne ve, kdo je poklical policijo, ne kako dolgo ga je obdajala tema. Ko se je zavedel, ne policisti ne on sam niso mogli verjeti, da se je izteklo tako, kot se je. »Policisti, ki so prišli na kraj nesreče, so me stokrat vprašali, ali sem cel, kako je z menoj, kako se počutim in podobno. Stokrat sem odgovoril, da sem cel, čeprav še sam nisem verjel. Zares je težko verjeti. Avto je v sprednjem delu totalka, kup zmečkanega pleha, jaz pa nimam niti ene praske. Hvala bogu, ampak človek ne more verjeti, da je kaj takega možno. Še posebno ker se trk ni zgodil na zadnjem delu oziroma od zadaj, ampak spredaj. Motor in drugo je stisnilo ter zmečkalo, saj sem ob oviro priletel naravnost in sem bil tako veliko bolj na udaru. Očitno gre res za srečo v nesreči, za čudež, za kar sem neopisljivo hvaležen.« Kar strese pa ga, ko pomisli, kaj bi se zgodilo, če bi ob njem še bili fantje. Bi jo vsi odnesli s takšno neverjetno srečo, kot jo je imel sam? Bi bil odgovoren, če bi se komu kaj zgodilo? Kako bi se soočil s tem? O tem veliko razmišlja.

Ne alkohol ne droga

Nekateri, ki delno poznajo Igorjevo življenjsko zgodbo, so pomislili, da bi razlog za dogodek utegnil biti alkohol ali droga. A kot je Igor pred kratkim izjavil za Nedeljske novice, se pijače že nekaj časa ne pritakne več, z drogo pa je sploh opravil že davno. »Nisem bil vinjen, ampak povsem trezen. To je potrdil tudi alkotest. Poleg tega so bili z menoj v avtu sopotniki, kar je še večja odgovornost. Odkar sem opustil popivanje, sem drug in drugačen človek. Zrelejši, odgovornejši, imam tudi družino in sem hvaležen, da se je moje življenje obrnilo tako, kot se je,« odločno zavrača natolcevanja, ki so se pojavila po nesreči.

Kaj bo z nadomestnim avtom, ki je uničen, kdo bo kril stroške škode, o tem Igor ta hip še ne razmišlja. Vesel je, da je cel. »Seveda zgolj ugibam, a mislim, da se imam zahvaliti tudi rednim treningom ter športnemu telesu. In očitno imam tudi trdo glavo,« se pošali.

To je njegova druga huda prometna nesreča, prvo je doživel pred leti, ko je boksal v Italiji. »Takrat nisem bil v nezavesti, a se kljub temu zaradi močnega udarca v glavo še danes ne spomnim ničesar. Tedaj so mi iz kolena vzeli polovico meniskusa,« sklene Igor Rašić, edini slovenski boksar, ki je premagal Dejana Zavca, in tudi eden redkih, ki so brez praske preživeli takšno avtomobilsko nesrečo.