Korel, Polde in Francelj sedijo v gostilni za mizo. Runde letijo kot za stavo, posebno razpoložena sta prva dva.
Korel: »Fantje, kaj pijete? Mojo Štefko sem poslal za sedem dni v Moravske Toplice.«
Polde: »Tudi jaz dam za kakšno rundo, moja Pepca je šla v Čateške za deset dni.«
Francelj: »Jaz pa nisem pri denarju in si tega ne morem privoščiti. Moja bo morala biti zadovoljna kar z menoj.«
Ferdo je v gostilni prešerne volje. Kozarce prazni drugega za drugim, ko ga druščina le vpraša po razlogih za nenavadno dobro razpoloženje.
Ferdo: »Veste, nisem verjel v vraže, a danes vam povem, da delujejo. Pomagale so mi, da sem se rešil tašče.«
Vsi nejeverno buljijo vanj, zato nadaljuje: »V antikvariatu sem kupil zelo staro knjigo ter v njej našel recept za izgon hudiča. Kot je tam pisalo, sem nabavil žabe, lase, živalske oči, svinec, suhe korenine in še nekaj nujnih stvari. Vse to sem v času ženine odsotnosti zmešal in skuhal po navodilih, se namazal pod pazduho, po stegnih in pošprical stene v stanovanju. Tašča tega ni prenesla in je v besu zapustila stanovanje. Rečem vam, stvar deluje.«
