Radi plešete? Nina Wabra Jakič tudi. Na mednarodnem tekmovanju v Manchestru je pred dvema tednoma osvojila dve zlati kolajni v standardu in latinu v kategoriji duo amaterji, in sicer s soplesalko Ano Razboršek. Slednja je z Matejem Grubičem osvojila še zlato v latinu in srebro v standardni kombinaciji.
Pet zdrobljenih vretenc
»Ples je kot katarza, obožujem ga,« pravi 35-letna Nina, ki je 2. maja 2010 doživela hudo prometno nesrečo. Še vedno je prepričana, da se je na ta dan ponovno rodila. Od štirikolesnika, ki ga je vozila, ni ostalo skoraj nič, ona pa jo je odnesla s številnimi poškodbami. »Imela sem zdrobljenih pet vratnih vretenc, dve prsni, tri polomljena rebra in ključnico ter stisnjena pljuča in srce. Dobila sem tudi udarec v glavo,« pravi Nina, ki je imela precej sreče – in pogumnega psa Lega. Tekel je do prve hiše in stanovalce z neutrudnim laježem opozoril, da so prišli pogledat, kaj se dogaja, in poklicali pomoč.
»Ne sprašujem se, zakaj se mi je to pripetilo. Vem pa, da se mi je po vsem tem zgodil velik preskok v glavi. Zato sem si danes precej bolj všeč kot takrat. Hitro sem dozorela in spoznala, kaj je resnično pomembno v življenju,« opisuje Nina, nekoč novinarka na Radiu Zeleni Val, Radiu Ekspres in Radiu 1, ki se skozi dneve hrabro prebija na invalidskem vozičku. Na noge ne more stopiti.
Danes sliši ptičje petje
Pravi, da se je včasih raztrgala za službo, pri tem pa pogosto pozabila na ljudi okoli sebe. »Nisem gojila globokih medčloveških odnosov, vse drugo je bilo na prvem mestu.« Po nesreči pa se je začela spraševati, ali se bo na stara leta spomnila, koliko dogodkov je organizirala in kako so jo hvalili, ali pa bo srce zaigralo ob mislil na prijetne trenutke s prijatelji in dragimi ljudmi. »Živela sem mimo življenja. Danes opazim, kako zrak lepo diši, slišim ptičje petje …« Pravi, da je pred nesrečo stavila na napačne stvari, vrednote in adute.
Danes ji služba, dela na oddelku za stike z javnostjo pri Komisiji za preprečevanje korupcije, pomeni mentalni izziv. Visokih ambicij nima, je pa srečna in vesela, da sploh ima službo. Sprejeli so jo že takrat, ko je še obiskovala terapije. Prijavila se je na razpis, in ko se po prvem razgovoru še ni vrnila na rehabilitacijo, so jo že poklicali s KPK in jo sprejeli v službo. »Prvič so zaposlili invalida, bilo je veliko dela z raznimi birokratskimi zadevami, vendar so naredili vse, da sem postala del njihove ekipe.« Delo v piarovskih vodah jo veseli in navdušuje. »Delam po štiri ure, včasih malo dlje, a pazijo name.«
Z Galom je vse lažje
Da, tudi krize so. Pa ne dnevi, ampak noči. »Pridejo trenutki, ko me spreletijo spomini na dni in dejavnosti, ki sem jih lahko počela. A se hitro spomnim stavka, ki sem mu zvesta še iz bolnišnice – osredotočam se na tisto, kar lahko spet delam po tem dogodku – in ne na tisto, česar ne morem.« Prijatelji so ji kljub nesreči ostali zvesti – z izjemo ene prijateljice in bivšega fanta. »Priznam, da sem z vsemi poglobila odnose. Pravijo, da sem spet tista stara Nina, ki je ni vzelo kolesje službe in intenzivnega nočnega življenja.«
Ni lahko. Dneva ne more preživeti brez pomoči. »Ne morem niti sesti v avto in se odpeljati. Ko pa je z mano Gal, ovir ni.« Gal Jakič, ki je 12 let mlajši od nje, vzela sta se septembra lani, je tisti, ki je v rehabilitacijskem centru Soča osvojil Ninino srce. Spoznala sta se, ko je bila na eni od številnih terapij. Nekaj minut predaha je izkoristila, da si prižge cigareto pred stavbo. Pa ni bilo ognja. Imel ga je Gal, ki ji je prižgal cigareto in ji povrhu ogrel še srce.
Da sta zaživela skupaj, je minilo precej časa. »Ni bilo tako spontano. Potrebovala sem veliko obdelav v glavi, da sem bila spet pripravljena na zvezo z moškim. Svoje telo sem morala sprejeti na novo, ga vzljubiti. Še vedno delam na tem – in Gal mi veliko pomaga,« pristavi. Letos jeseni ju čaka poročno potovanje, odpravljata se preko ZDA po znameniti Cesti 66 (Route 66).
O jutri ne razmišlja. Po vsem tem, kar je doživela … »Ne znam gledati tako daleč naprej. Saj vem, varčevala sem za pokojnino in podobno, a danes z Galom živiva za danes. To šteje …« Razkrije pa, da bi si z njim rada ustvarila družino in imela otroka.
Premagala še raka
Da je bila mera polna, se je zadnje leto borila še z rakom. Lani spomladi ji je Gal otipal bulico pod pazduho. Bil je rak. Po številnih kemoterapijah je bolezen danes le še grenak spomin in nova izkušnja na njeni poti.
Slovenski invalidi plešejo
V Sloveniji se ples invalidov razvija z velikimi koraki. Letos decembra bo drugo državno prvenstvo, prihodnje leto pa bo Ljubljana gostila prvi mednarodni turnir. V PK Zebra vadi 10 parov, polovica se jih udeležuje tekmovanj, vsaj še 10 parov pa pleše tudi drugod po Sloveniji. Pari so sestavljeni na dva načina – kombi ali voz-voz. V prvem primeru je eden od plesalcev nehendikepiran, v drugem pa sta oba na vozičku.