Na uredništvo čedalje pogosteje prejemamo obvestila o pogrešanih osebah najrazličnejših starosti. Na vsem lepem se je za njimi izgubila sled, svojce skrbi, pomagajte. Čez čas se ponovno pojavi sporočilo policije in vsakič zadržim dah, kaj bo pisalo, najden živ ali najden mrtev? Večinoma so srečni konci in se vznemirjam po nepotrebnem. Ko pa niso, me najprej stisne, nato sočutje tleskne z jezikom, sporočilo pa leti v koš.
Trenutek ali dva žalovanja, skoraj neznatnega, a vendarle žalovanja. Ne nazadnje je mrtvecem na drevesu, mrtvecem na bregu reke in mrtvecem v izpuhu avtomobila malo mar, kaj čutim. Še posebno sebični so pogrešani mrtveci, ki so dobri v skrivanju in trohnenju. Ti se po razkritju še lep čas pretakajo po epruvetkah, dokler njihova dednina ne izda imena in zgodbe. Lani se je med prostovoljne mrtvece včlanilo 430 Slovencev, letos že 97. Mrtveci so raznolika druščina, od kraljev pod parkirišči do mariačev v sombrerih, ki padejo na mizo v gostilni, ker so po nesreči ujeli metek v navzkrižnem ognju. Stari in mladi, sveži in postani. Po podatkih ameriškega urada za statistike The Population Reference Bureau iz Washingtona je do leta 2012 mati Zemlja pogoltnila 107 milijard mrtvecev, po njih trenutno tepta okoli sedem milijard živih. Tudi vi in jaz.
In nas živih je vedno več, zato bo vedno več mrtvecev, in kjer je (ne)česa vedno več, tam je tudi posel. Mrtveci so zelo prikladni za vrsto reči, z njimi lahko strašimo in zahtevamo pokorščino, so odlični pri prodaji časopisja in dvigovanju gledanosti informativnih oddaj. Si predstavljate pošteno kriminalko brez mrtveca? Kaj bi Arnieju mišice, če ne bi bilo mrtvecev? Mrtveci v politiki imajo izjemno moč povezovanja in razdiranja, njihov volilni listič šteje dvojno. Tudi glas mrtvecev, ki jih vračajo slovenske reke, postaja čedalje glasnejši in močnejši. Slišimo ga, ker toži po stiski, ki jo čuti večina. Taista večina, ki večinoma želi ostati živa, ki se ne želi dotakniti smrti, čeprav jo ta nezadržno fascinira. Lažne vrednote zahoda maskirajo smrt v poslednji krik individualizma, poskušajo jo narediti modno. To jim odpuščamo, ker želimo pozabiti, da je smrt neizogibna in neobvladljiva. Čemu hiteti.