BLED – Konec marca lani je zagorelo na Selu pri Bledu, v hiši, kjer je živela štiričlanska družina Kurtiši-Mulej. Po prvih poročilih je bilo škode za okoli 85.000 evrov, zagorelo pa naj bi zaradi napačno speljane električne napeljave. Po koncu intervencije so odgovorni spoznali, da je objekt neprimeren za bivanje. Zaradi težkega položaja, družina je namreč ostala skoraj brez vsega, so zanjo našli začasno rešitev z namestitvijo v hiši, kjer je nekaj časa prebival tudi priznani slovenski pisatelj Tone Svetina. Lično urejena hiša, v njej so knjižnica z več kot šeststo knjigami ter precej umetniških stvaritev, od slik do kipcev, stoji pa le streljaj od jezera, naj bi jim ponudila nekajdnevno zatočišče. Z najbolj človekoljubnimi nameni jim je streho nad glavo ponudil Novogoričan Lojze Rehar, ki je lastnik nepremičnine, a v njej ni živel. Enajst mesecev po požaru so naseljenci še vedno v hiši, zgodba pa namesto humanitarne note dobiva bizarnosti poln naboj.

Dobrota je sirota

Zasebnik, podjetnik Lojze Rehar, s svojim dobrostoječim podjetjem in dvaindvajsetimi zaposlenimi nikoli ni nič zahteval od države, vse je ustvaril sam s pomočjo prezgodaj umrle žene. »Ravno z njo sva hotela zaživeti v hiši, ki sva jo kupila od sorodnikov, saj sva na Bledu neizmerno uživala. Žena je žal umrla in leta 2008 sem se odločil, da bom hišo prodal.« Njene ključe je dal prijatelju, nekdanjemu sodelavcu, ki živi na Jesenicah, in ga poprosil, naj morebitnim interesentom za nakup odpre vrata za ogled. »Kolega me je poklical ter povedal za družino, ki je zaradi ognja ostala brez strehe nad glavo. Ker sem se z ženo na Bledu vedno imel lepo, sem si rekel, da lahko lokalni skupnosti nekaj povrnem, zato sem mu odvrnil, naj gredo za nekaj dni pač pod mojo streho, dokler jim ne bodo ustrezno pomagali.« No, a Kurtiši-Mulejevi nočejo ven. Iz človekoljubne pomoči za nekaj dni se je vse skupaj spremenilo v okupacijo Reharjeve lastnine.

Rehar se je oglasil na svojem naslovu in Mulejeva mu je odprla oblečena v njegova oblačila, ki jih je našla v hiši. Da bi šli ven, o tem seveda ni bilo govora. »Vse stroške, od elektrike, vode do odvoza smeti, sem plačeval jaz in jih še vedno. Oni ne plačajo ničesar in niso prijavljeni na naslovu v Mlinem, ampak so še vedno na Selu, kjer jim je pogorelo. Pravzaprav zelo lepo živijo, čeprav nikjer nihče ne dela. Sploh ne vem, s čim se ukvarjajo!« Da bi rešil težavo, je šel Rehar do blejskega župana in na Center za socialno delo (CSD) Radovljica, ki ima v pristojnosti občino Bled. Ker nihče ni mogel nič narediti, je imel decembra lani dovolj plačevanja stroškov in zasedbe svoje imovine. »Hotel sem odklopiti elektriko in vodo, pa sem si dejal, bilo je tik pred božičem, da pač ne morem ljudem pokvariti praznikov.« Sredi januarja pa je odšel do pristojnega elektropodjetja in uresničil namero.

Takrat pa je začelo padati po dobremu človeku iz Primorske, krepko po gorenjsko jih je dobil po pravni poti. Kajti: družina Kurtiši-Mulej je prek Okrajnega sodišča Radovljica od Reharja zahtevala, da poskrbi za ponovni priklop vode in elektrike. Sodnica Barbara Nastran jim je ugodila in človeku, ki je ponudil pomoč za nekaj dni, nato pa samo hotel svoje nazaj, zagrozila s plačilom 4173 evrov kazni, če ne bo poskrbel za vnovični priklop vode in elektrike. Še več: če bi odlašal s priklopom, bi mu sodišče enak znesek kazni naložilo na vsakih šest naslednjih ur, vse do skupne višine 41.729 evrov. V obrazložitvi sodnega sklepa piše, da lahko odklop vode in elektrike v zimskih dneh in ob zelo nizkih temperaturah ogrozi zdravje članov družine Kurtiši-Mulej in celo njihova življenja. V nerešena razmerja med Reharjem in družino se sodnica ni spuščala, je pa dodala, da lastnik hiše pravice ne more vzeti v svoje roke in da bi moral svojo resnico braniti po pravni poti.

Trikrat zavrnili

Ko smo prišli do vrat na naslovu Mlino 10, smo opazili, da je z zvonca odstranjen napis Rehar. Kljub temu smo pritisnili nanj in odprla sta nam Mulejeva in Kurtiši mlajši. Glave družine ni bilo doma, menda je nekje v Švici. Ko smo ju prosili za izjavo, smo najprej doživeli kup negodovanja. Ko sta nam sogovornika bolj ali manj skozi nezmožnost kulturnega dialoga nekako pojasnila, da bi izjavo dal njihov odvetnik, smo slišali grozeč stavek: »Če bomo v Novicah, naj se pazi vaša družina!« Odvetnik okupatorjev Reharjeve lastnine Mitja Sever je pojasnil: »Pravno gledano je samovolja v vsakem primeru nedopustna, torej odklop elektrike in vode, kar je storil gospod Rehar, lastnik hiše. Neživljenjsko in nesprejemljivo je, da nekdo sredi zime, pri temperaturah krepko pod ničlo, ostane posledično brez ogrevanja, možnosti umivanja in kuhanja, treba pa je opozoriti še na to, da je najmlajši član družine šoloobvezen.« So torej po njegovem mnenju Kurtiši-Mulejevi upravičeni do bivanja v hiši Reharja, ki mora plačevati tudi vse njihove stroške? »Ali so upravičeni ali ne, je odvisno od presoje sodišča, ne pa od samovolje lastnika. Če bi lastnik mislil, da so mu kršene pravice, potem sredi zime ne bi smel odklapljati elektrike in vode, temveč pravico poiskati na sodišču.« Po naših podatkih so postopki za izpraznitev stanovanj na sodiščih prednostni. Odvetnik družine še pove: »Po Reharjevi samovolji se je družina več dni obračala na pristojne institucije, da bi se stanje okoli odklopa uredilo po mirni poti z dogovorom, nato pa so se zaradi stiske, v kateri so se znašli, odločili ubrati sodno pot. Upamo, da bodo stranke v postopku mediacije našle skupni jezik in rešile sporna razmerja.«

»Kaj naj bi storil drugega, uklonil sem se predpisom in znova uredil priklop elektrike in vode. Govoril sem s CSD Radovljica, kjer so mi povedali, da so družini že trikrat ponudili ustrezno stanovanje, pa ga je vsakič odklonila. Đemaljedin Kurtiši jim je rekel, da imajo oni problem rešen.« Nato Lojze Rehar sklene: »Dobrota ni sirota, v mojem primeru je še huje. Počutim se ... Ah, kaj bi sploh razlagal!«

»Izkoriščajo naivnost dobrotnikov«

Po zakonskih predpisih mora imeti vsaka občina za primere požarov ali drugih nesreč bivalno enoto za ljudi, ki ostanejo brez strehe nad glavo. »Občina Bled dejansko razpolaga s stanovanjskim fondom, ki bi ga v takšnem primeru lahko uporabila, vendar se je v konkretnem primeru takrat našla drugačna rešitev, za katero smo bili vsi mnenja, da je ustrezna, predvsem pa začasna,« pove direktor občinske uprave Matjaž Berčon. » Oškodovanci v takih primerih praviloma hitro pristopijo k obnovi svojega doma. Povsem očitno pa je, da v primeru Kurtiši-Mulejevih ni tako. Prizadeti niso izvedli niti najmanjšega napora v smislu obnove, ampak preprosto izkoriščajo naivnost svoje okolice in dobrotnikov. Ocenjujemo, da gre za izjemno neprimerno ravnanje, ki ga kot lokalna skupnost ne moremo podpirati.«