LJUBLJANA – Teden je nedvomno zaznamovalo dogajanje v slovenski Cerkvi – odhoda mariborskega in ljubljanskega nadškofa ter ostri odzivi iz cerkvenih krogov na odločitev Vatikana. Cerkveni predstavniki sicer večji del odgovornosti za finančni škandal mariborske nadškofije pripisujejo upravam družb, ki so skrbele za posle v podjetjih s cerkvenim lastniškim deležem. V časniku Dnevnik pa opozarjajo, da ni tako, saj so objavili dokumente, ki naj bi dokazovali, da sta imela danes že upokojena nadškofa Anton Stres in Franc Kramberger pomembno vlogo pri izčrpavanju družb pod okriljem propadlih Zvonov.
Mariborska škofija, danes nadškofija, je po navedbah časnika pred okoli desetletjem sodelovala pri preprodaji delnic Mladinske knjige (MK) Založbe in z dvema posloma v enem dnevu zaslužila skoraj 1,3 milijona evrov. Pri tem, opozarjajo v časniku, nadškofija v posel ni prispevala niti evra lastnega denarja ali nase prevzela nikakršnega tveganja, kljub temu pa je pobrala vse finančne koristi, piše Dnevnik.
Pod spornimi posli podpisana Kramberger in Stres
Stres in Kramberger sta iz nič mariborski nadškofiji zagotovila bogastvo »na škodo Krekove družbe, katere osnovno 'poslanstvo' je bilo upravljanje in zbiranje certifikatov vernikov za tedanji PID Zvon (predhodnik Zvona Ena Holdinga)«. Časnik ob tem objavlja kopijo več kupoprodajnih pogodb, ki kažejo, da je mariborska škofija konec decembra 2003 od Krekove družbe kupila delnice Mladinske knjige in jih za višji znesek isti dan prodala družbi Etol, podpisnik posla pa je bil Kramberger, ki je škofijo vodil, in tudi poskrbel, da je mariborska škofija 1,54 milijona evrov visoko kupnino na račun pri Raiffeisen banki od Etola prejela, še preden je morala 600.000 evrov nižji znesek nakazati Krekovi družbi.
Kupovali po nižji ceni in isti dan prodali dražje
Podobno se je zgodilo v začetku februarja 2004: škofija je od Krekove družbe po 4800 tolarjev za delnico kupila 51.283 delnic Mladinske knjige in jih isti dan po ceni 7900 tolarjev na delnico prodala družbi za upravljanje NFD pod vodstvom Staneta Valanta, sicer dolgoletnega predsednika nadzornega sveta Etola. Pogodbi je v imenu škofije podpisal takratni Krambergerjev pomočnik in generalni vikar Anton Stres, škofija pa tudi v tem primeru ni potrebovala lastnih sredstev: glede na podpisane pogodbe je moral NFD kupnino v višini 1,69 milijona evrov plačati prej, kot se je iztekel rok za plačilo kupnine Krekovi družbi, poroča časnik.
Enega ni mogoče priklicati, drugi se dogodka – ne spomni
Škofija je tako le z dvema posloma v po enem dnevu zaslužila 1,27 milijona evrov. Ni znano, zakaj Valant iz NFD in Ferme iz Etola delnic nista kupila neposredno od Krekove družbe. Valant se na klice Dnevnika ni odzval, Ferme pa se posla menda ne spomni ...
Ampak zgodba še ni končana: po dveh letih sta NFD in Etol izstopila iz lastništva Mladinska knjiga Založbe in jih z okoli 600.000 evri izgube prodala prav – Zvonu Dva Holding.
Cerkev (še) molči ...
V mariborski nadškofiji pojasnil še niso dali, tako ni znano, zakaj še vztrajajo pri trditvah, da Stres in Kramberger pri finančnih poslih nista imela aktivne vloge.
