KOPER –V vhodni kanal luškega prvega pristaniškega bazena so pred dnevi namestili novi boji, ki ladje opozarjata, da je dovoljeni ugrez plovil namesto dosedanjega 11,4 zdaj 11,8 metra. Ti centimetri seveda ne bodo bistveno vplivali na pretovor na kontejnerskem terminalu, lahko pa na posamezno ladjo naložijo 400 TEU – TEU pomeni enoto za določanje zmogljivosti; osnova je 20-čeveljski zabojnik dolg 6,1, širok 2,4 in visok 2,6 metra – več kot doslej. Z načrtovano poglobitvijo prvega bazena bodo predvidoma aprila dosegli 14 metrov globine morskega dna, kar bo pri rednih obiskih največjih križark omogočilo še privez 300-metrskih kontejnerskih velikank. Poseg sofinancirata Slovenija in EU v okviru kohezijskega sklada Naložba v vašo prihodnost. Leto 2013 je Luka končala z rekordom: 600.000 TEU pretovorjenih kontejnerjev v letu dni (s tem je Koper ohranil primat med severnojadranskimi pristanišči), torta velikanka in obetavni pogovori na Kitajskem dajejo zagon za letos. V Kopru se pohvalijo še s pretovorjenimi tonami, saj so lani prvič v zgodovini presegli 18 milijonov ton.
V prihodnjih mesecih ne bodo le poglabljali dna, nasproti severne obale mesta je kontejnerski pomol, ki ga bodo v prihodnjih mesecih podaljšali s skladiščnimi kapacitetami. Oboje je potrebno, je pa zahtevno, drago in za prebivalce mesta hrupno ter povezano s tresljaji, ki verjetno škodijo tudi zgodovinskemu mestnemu jedru. Na sodišču se še prepirajo o prejšnjem podaljšanju prvega pomola, ko naj bi z dodatnimi 700.000 evri leta 2009 nastal nepotreben in podjetju škodljiv strošek. Podaljšanje prvega je bilo nujno, saj so ladjarji uvajali večje ladje, zdaj nujno potrebna globina bazena pa znaša 15 metrov.
Jadransko morje izgublja pomen, so kitajske proge porok novim rekordom?
Država delno financira poglobitev plovnega kanala v prvi bazen, jeseni sta se prijavila dva tuja izvajalca, menda nizozemski podjetji, dela, ki jih v okviru posebnega programa sofinancira tudi EU, naj bi se začela še pred koncem januarja, če bodo dokončali kaseti za odlaganje izkopanega mulja. Dela v pristanišču pa po zagotovilu odgovornih ne bodo vplivala na promet ladij v prvem bazenu. Tokrat bodo uporabili drugačno tehnologijo poglabljanja, do pristanišča s sesalnim bagrom martin krpan, pri čemer mulj potuje po široki cevi do odlagalne kasete v pristaniščnem zaledju. Za delo v bazenu je to prepočasi, zato ga bodo nalagali na posebne ladje. Pred dnevi je postalo znano, da bodo pristaniški bazen verjetno poglabljali Italijani, saj so podali cenovno najugodnejšo ponudbo, bojda pa nimajo najsodobnejše tehnologije kot Nizozemci.
Iz Luke je te dni slišati tudi enakomerno udarjanje po pilotih, ki jih na konici prvega pomola zabijajo v morsko dno. Že pred časom so tam začeli graditi nove skladiščne površine, pristanišče bo pridobilo dodatnih 6840 kvadratnih metrov površin za skladiščenje 672 TEU. Širitev bo omogočila boljšo prometno ureditev in dostop neposredno pod dvigalo. Za podaljšanje pomola bodo do globine 50 metrov, kjer je nosilni sloj tal, zabili 273 pilotov.
Na začetku januarja je Luko obiskal kitajski veleposlanik s sodelavci, prav od azijskega tigra si namreč obetajo večje količine tovora in obratno. Že zdaj je Kitajska ena pomembnejših partneric pristanišča, na leto prispeva slabo šestino vseh kontejnerskih enot, v skupni tonaži okoli 900.000 ton, koprska Luka je s tem delom Daljnega vzhoda povezana z direktnimi progami. Kitajsko sta obiskala predsednik uprave Luke in koprski župan. Ogledala sta si tri pristanišča, med njimi hongkonško, ki je s pretovorom 18 milijonov TEU eno največjih kontejnerskih pristanišč sveta. Koper bi rad sodeloval s kitajskim pristaniščem Ningbo, ki tudi spada med te. Zveni obetavno, a lahko nas skrbijo napovedi, da Sredozemlje in Jadransko morje zaradi krize v arabskem svetu in podnebnih sprememb spet izgubljata pomen. Azijski kontejnerski prevozniki se s še večjimi ladjami usmerjajo v zahodnoatlantska pristanišča, pri čemer računajo na novi in večji Panamski prekop ter umikanja ledu v Arktiki, kar povečuje plovnost severovzhodne in severozahodne pasaže okoli Kanade in Aljaske ter vzdolž Sibirije.
