LJUBLJANA – Februarja je bilo v državnem zboru (DZ) vroče. Janševa vlada je zaradi nezaupnice, ki je bila izglasovana 27. februarja, padla. Ves mesec je zaznamovalo iskanje kandidata za predsednika vlade. Za konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše je glasovalo 55 poslancev, proti jih je bilo 33.
Vrelo je tudi zaradi poročila Klemenčičeve protikorupcijske komisije (KPK). Poslanska skupina SDS je prek mandatne-volilne komisije podala zahtevo o razpravi o premoženjskem stanju predsednika KPK. Očitali so mu, ker v register Geodetske uprave RS (Gurs) ni vpisal svoje hiše. Njegova žena, sicer znana odvetnica Nina Zidar Klemenčič, se je branila, da hiše nista prijavila zato, ker ju Gurs pač k temu ni pozval.
Popust za vstajnike
Vse glasnejša so bila tudi ugibanja o tem, kdo v resnici organizira »spontane« vstaje. Odbor Vseslovenske ljudske vstaje je za proteste organiziral prevoze. Od prevoznikov so pričakovali, da bodo protestnikom ponudili vozovnice za 30 odstotkov vrednosti redne cene. Njihov poziv prevoznikom ni bil uslišan, v skrivnost pa je ostalo zavito tudi, kdo vse je v upravnem odboru VLV poleg Uroša Lubeja, ki se je izpostavil kot nekakšen voditelj vstajnikov.
Nad takratnega predsednika vlade Janšo so se sprožili tudi očitki ekonomista Jožeta P. Damijana, ki je trdil, da je luknja v državnih bankah nastala v času prve Janševe vlade. Medtem ko je Janša skušal rešiti svojo vlado, pa je bila na obisku pri takratnem predsedniku DZ na obisku v parlamentu Spomenka Hribar, ki je javno pozvala Janšo, naj se umakne s funkcije. Oba sta sicer trdila, da je šlo za navaden pogovor o osebnem problemu.
Cerar jih je zavrnil, pristala je Alenka
Vodstvo Pozitivne Slovenije (PS) se je na vso moč trudilo, da bi našlo kandidata, ki bi bil pripravljen prevzeti vodenje vlade. Prosili so celo pravnika Mira Cerarja, a jih je zavrnil. Alenka Bratušek je takrat ugotovila, da med poslanci ne bo zadostne podpore za projektno vlado, o kateri je bil nekaj časa govor. Medtem ko se je v javnosti začelo špekulirati o tem, da bi morda lahko bila prav ona tista, ki bo zamenjala Janšo, so na dan pricurljale novice, da so Bratuškovi okolico njenega doma urejali delavci z Brda, kjer je bila predsednica upravnega odbora zavoda. O zlorabi funkcije in drugih privilegijev naj bi se razgovorili kar sami zaposleni na Brdu, ki naj bi bili dela pri Bratuškovi opravljali zastonj.
Sum plagiatorstva
20. februarja je postalo jasno, da bo Bratuškova prevzela vodstvo Vlade RS. Njen veliki zagovornik je bil takrat tudi Janez Stanovnik. V medije pa je konec meseca prišla anonimka, v kateri je bilo zapisano, da zveza borcev pripravlja dejavnosti, ki spominjajo na državni udar. Vodja tega štaba naj bi bil Mitja Klavora, sedež pa naj bi imeli na Vrtači.
Ko je bilo jasno, da bo novo vlado skušala sestaviti Alenka Bratušek, so se mnogi začeli vpraševati o njenem premoženju. O tem, kdo ji svetuje in pomaga sestavljati vlado, je bilo veliko napisano. V ospredju so bili Zoran Janković, Gregor Golobič in Milan Kučan.
Še preden je bila izvoljena za predsednico vlade, pa je na dan konec februarja prišla nova afera. Po brezplačnem urejanju vrta in okolice njenega doma so se pojavili še indici, da je Alenka Bratušek prepisala svojo magistrsko nalogo. Čeprav se je za trenutek zazdelo, da bi lahko to ogrozilo njeno kandidaturo za predsednico vlade, pa ni bilo tako.
Glede utaje davkov v famozni avtomobilski zgodbi sta si vsaj delno svoje ime oprala Katarina Kresal in Miro Senica.
»Nobene davčne utaje nikoli ni bilo in to je očitno jasno tudi pristojnim organom,« je dejala Kresalova.
