PRVI DEL

Pogled nazaj: Nesposobni starši, zamrznjeni Janković in križanje Janše

Objavljeno 21. december 2013 23.09 | Posodobljeno 21. december 2013 23.09 | Piše: P. J.

Vstajniki, poročilo KPK, zmeda okoli Jankovićevega odstopa in lačni otroci so zaznamovali začetek leta 2013.

Protestniki so na ulicah dvigali transparente proti takratni vladi. Vprašanje, ali so bili protesti politično motivirani, pa je aktualno še danes.

LJUBLJANA – Leto 2013 se je na političnem področju začelo zelo vroče. Ulice so pokale po šivih zaradi protestnikov. Množica, ki se je zbirala na ulicah, je bila odločno proti politični eliti, mnogi protestniki pa so na ulice prišli tudi z napisi, ki so dvignili precej prahu. »Vsi politiki, marš v Barbara rov,« je bil le eden izmed napisov, ki je izzval veliko negativnih odzivov.

S svojo izjavo pa je v intervjuju za Družino veliko prahu dvignil tudi moralni teolog Ivan Štuhec, ki je dejal, da so za lakoto otrok krivi njihovi nesposobni starši in ne politika. »Če so otroci lačni, potem so nesposobni njihovi starši, vzgojitelji in učitelji, dedki in babice in vsi okrog njih, ki nimajo niti toliko zavesti, da bi se obrnili na dobrodelne ustanove in tako poskrbeli, da njihovi otroci ne bi bili lačni,« je dejal.

Odmevi na Klemenčičevo poročilo

Teorije o tem, kdo vse spodbuja proteste, jih podpira in financira, so nastajale na vseh  koncih. SDS je v začetku januarja na svoji strani objavila zapis kolumnista Sebastjana Erlaha, ki je zapisal, da je predsednika protikorupcijske komisije Gorana Klemenčiča obtožil, da je oproda »pasje princese«, nekdanje šefinje LDS Katarine Kresal. Ta naj bi bila tudi ena izmed glavnih akterk, ki si je prizadevala za zrušenje Janševe vlade.

Po objavi poročila KPK o analizi premoženjskega stanja predsednikov strank je predsednik DL, Gregor Virant, Janeza Janšo in Zorana Jankovića takoj pozval k odstopu z njunih funkcij, ker naj bi bila to edina rešitev, ker naj bi bilo zaupanje v politiko prešibko. Po objavi poročila se je nanj takoj kot predsednik državnega zbora odzval Gregor Virant, in sicer, še preden sta bila s poročilom seznanjena Janša in Janković. V KPK so se branili, da so Viranta in tudi predsednika države Boruta Pahorja o poročilu prej obvestili zaradi njunega ustavnopravnega položaja in kot izraz odgovornosti in zavedanja teže ugotovitev poročila za slovenski prostor.

Janković se je zamrznil

Za trenutek pa se je pred kongresom Pozitivne Slovenije, ki se je odvil 12. januarja se je zazdelo, da bo Zoran Janković odstopil s položaja predsednika stranke. Na kongresu je Zoran Janković res dejal, da se umika z mesta predsednika stranke. Njegova izjava je na kongresu povzročila kar veliko nejasnosti, saj je Janković predlagal, da se mu mandat predsednika zamrzne, nekateri vidni predstavniki strank pa so menili, da odstopa. Takrat je dejal tudi, da noče biti kamen na hrbtu eventualne nove koalicije, ki je takrat že počasi nastajala.

V sredini januarja so v državnem zboru stopili na prste še eni izmed mnogih, ki so se v parlamentu znašli pod drobnogledom zaradi ponareditve spričeval in takih ali drugačnih afer. Izbranemu cvetu poslanskih izobčencev – Ivanu Simiču, Ivanu Vogrinu, Borutu Ambrožiču, Trudi Pepelnik, Branku Mariniču in Mitju Meršolu – se je pridružila še Alenka Gomboc Koren, ki naj bi ponaredila spričevalo.  Na račun Gombočeve je bilo konec meseca izrečenih precej pikrih. Marinič je odstopil s prvim februarjem, Alenka Gomboc Koren pa nekaj dni za njim.

Iskanje mandatarja, uporaba zvez in izgubljeni dopust

Da se je Slovenija znašla v moralni in etični in ne le politični krizi, je dejal tudi Peter Kraljič, ki je nekaj časa veljal tudi za enega izmed kandidatov za tehničnega predsednika vlade. Ocenjeval je, da pogojev za tehnično vlado ni. Protesti, ki so se proti koncu meseca zaostrovali, so po mnenju takratnega predsednika vlade Janše bili spodbujani od Pop TV in 571 novinarjev. Janša je pozival, da se rušenje vlade ne bo obrestovalo nikomur in da tisti, ki jo rušijo, ne razumejo težke situacije, v kateri se Slovenija nahaja.

Vplivu, ki ga je imel, pa se, kot kaže, ni mogel upreti niti nekdanji minister za gospodarstvo Radovan Žerjav. Po spletu je zakrožila anonimka, da naj bi svoji ženi Nataši uredil službo, ko je še nadzoroval upravo Zavarovalnice Triglav. Ob koncu leta je bilo govora tudi o dopustih poslancev, ki so bili po evidencah v državnem zboru milo rečeno malce čudni. Poslanec SLS Roman Žveglič se je znašel pod drobnogledom, ker naj bi izkoristil le en dan dopusta. Izkazalo se je, da so na koncu napako naredili v kabinetu predsednika državnega zbora saj so, kot kaže, »založili papir.«

Vstajnike razjezil Zbor za republiko

Razburjenje pa je konec meseca povzročila napoved Zbora za republiko, ki je napovedal, da bo njihov javni shod v podporo vladi potekal na isti dan kot 3. vseslovenska vstaja. »Kakšno je sporočilo teh demonstracij?« se je vprašal Milan Zver. »Če želijo, da odstopijo demokratično izvoljeni politiki, potem je to sporočilo sporno. To, kar se je dogajalo po Sloveniji, je bilo rušenje institucij, ki so nastale demokratično,« je na javni tribuni dejal Milan Zver. Njegova žena Andreja Valič Zver pa se je takrat vpraševala, kaj je hudega storil Janez Janša, in ga povezovala s križanjem.  »Ali bomo pustili, da bodo Janeza Janšo križali, ali bomo stopili skupaj in ubranili vrednote slovenske pomladi?« je dejala.

Deli s prijatelji