»Dežela Kranjska nima lepšga kraja ...« je o Bledu zapisal pesnik France Prešeren. V parku ob cesti k čolnarni in grajskemu kopališču pod župno cerkvijo so mu leta 1883 postavili prvi spomenik, s katerim je slovenski narod počastil svojega največjega pesnika. Prešeren je imel prav. Bled je lep sam po sebi, kar je sicer velika prednost, a hkrati dvorezen meč, ki je temu gorenjskemu biseru že večkrat pokazal ostrino.
Vse se ujema. Pogled na grad in pod njim cerkev sv. Martina – tudi po njenem zavetniku bi lahko sklepali, da je bil Bled njega dni obdan z vinsko trto, ki ni dajala slabega vina, o čemer med drugim pričajo tudi arhivi briksenške škofije, kamor je Bled spadal. Na grajskem dvorišču zdaj uspeva potomka najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta. Tu je jezero, imperativ vsega, kar se tiče Bleda, in otoček na njem s cerkvico Marijinega vnebovzetja, kjer si lahko prizvonite željo. Že od nekdaj je bilo tu slovansko svetišče boginje Žive. In tu so blejske pletne, jezerska lesena plovila na vesla, pa kremna rezina. Obdaja nas stara slava hotelov, kot sta Toplice in Vila Bled, nekdanja Titova rezidenca. Riklijeva vila žal ni v ponos kraju – ta gospod, ki je Bledu odprl turistična vrata v svet, bi si zaslužil boljši odnos do svoje dediščine. Festivalna dvorana pripoveduje o tem, kje se je na Bledu od nekdaj lepo pelo in igralo vrhunski šah … Nostalgijo ohranjajo tudi kočijaži in konjske fige. Treba je precej hoditi – od hiše do hiše, okoli jezera, na grad, opazovati veslače, ki so Bled in Slovenijo ponesli v svetovne športne vrhove. Tu si boste ogledali muzej, se okrepčali v restavraciji, Sebastijan vam bo skoval denar, tiskarja Janez in Uroš pa vam bosta natisnila vse, razen spričevala in diplome. S pletno se je treba peljati na jezero in otok, gledati otroke, kako hranijo labode in druge ptice ob vodi, posedeti v kavarni in uživati v razgledu na jezero ter na vse okoli njega, na ves ta kinč nebeški.
Zgodovina danes najprestižnejšega blejskega hotela Grand Hotel Toplice je kot nekakšen muzejski film številnih zgodovinskih dogodkov, s katerimi je povezano legendarno ime gospe Jule Vovk Molnar, lastnice hotela od konca prve svetovne vojne dalje. Pod streho te imenitne stavbe, v kateri sta tudi bazen in vrelec s termalno vodo, so se zvrstile številne osebnosti iz sveta politike, diplomatskega parketa, umetnosti in estrade.
Lepo je peš obiti ves breg jezera, sesti na kolo in se odpeljati do soteske Vintgar v neposredni bližini Gorij, približno štiri kilometre severozahodno od Bleda, ki sta jo februarja 1891 odkrila Jakob Žumer, gorjanski župan, ter kartograf in fotograf Benedikt Lergetporer. Sotesko so za javnost odprli 26. avgusta 1893. Dolga je 1,6 kilometra, zarezana je med navpičnimi stenami hribov Homa in Boršta, krasi pa jo Radovna s slapovi, tolmuni in brzicami.
Na osamelcih v okolici boste našli številne razgledne točke na jezero in grad. Najlepše razgledišče je Straža, tam je tudi Riklijeva tako imenovana fitnes promenada, ki vas vodi po izjemno lepih poteh v okolici. Iz Velike Zake pridemo po zaviti stezi do Male Osojnice (na višini 685 metrov) v tri četrt ure. Najlepši razgledi so na Blejsko jezero, bližnjo in daljno okolico, na Karavanke, Kamniške Alpe in gorenjsko ravan. Radovednejši se bodo odpravili naprej proti Gorjam in Pokljuki. Nikjer ne zmanjka smeri za zanimiv izlet v okolici Bleda. Vsake toliko iti na Bled je kakor romanje, da si potešimo lakoto po lepem, kar koli to že je. Pa prijateljem po pošti pošljite kakšno klasično razglednico, ne prek mobitela – to ni to!
