BAD BLUMAU, SV. ANTON PRI KOPRU – Daljnega leta 1701 so na Kranjskem sežgali zadnjo čarovnico, Ribničanko Marijo Češarkovo, ki so jo obtožili, da je delala točo in škodo pri setvi. Tristo deset let po njeni smrti gre očitno vse k hudiču. Že več kot leto in pol, odkar so namreč februarja lani pred domom za starejše občane v Vipavi postavili litopunkturne kipe, imamo v Sloveniji očitno novo čarovnico, ki bi jo bilo treba čim prej sežgati na grmadi. Pravzaprav čarovnika – Marka Pogačnika, avtorja teh kamnitih skulptur, zaradi katerih so se nekateri počutili prav srednjeveško.
Škodljivi kamni
Vzrok za svoje težave so našli v Pogačnikovih kamnih. »Bilo mi je slabo. Imam dolgo trajajoče glavobole, ki jih ne pomiri prav nobena tableta. Slabo spim in imam moreče sanje. Otrok ima pogosto krvavitve iz nosu. Učenci so v šoli nemirni. Ljudje so razdraženi. Počutim se tesnobno,« so tedaj pripovedovali posamezniki, ki prebivajo tam blizu. Duhovni priprošnjik za pomoč ljudem v stiskah in težavah Lado Mihael Florjančič iz Svetega Antona pri Kopru je šel po sledeh govoric in vzrok zanje nevednim tomažem zlahka razodel. Prepričan je bil, da so ravno ti kamni zelo škodljivi za zdravje. Medijem je brž pojasnil, da »ve, da so kode, ti kozmogrami in simboli vklesani v Pogačnikove kamne,
škodljivi in kaj lahko tudi smrtonosni«. Na človeka po njegovem delujejo s kozmično negativo, z uničujočim vplivom zle višje inteligence iz vesolja, s končnim ciljem – človekovim samouničenjem. Še več, tudi v slovenski grb naj bi Pogačnik, ki je tudi njegov avtor, vpisal kodo samouničenja domovine, zaradi česar Slovenija tako ekonomsko kot tudi politično propada.
Pred kratkim je izšla tudi knjiga Smrtonosno zdravljenje zemlje in človeka, ki jo je napisala Florjančičeva sopotnica Mojca Mihael. Avtorica v njej skoraj zahteva, naj se porušijo vsa kiparska dela Marka Pogačnika doma in po svetu ter zamenja državni grb Republike Slovenije, ker tako kipi kot grb v deželo prinašajo zlo in ljudem bolezni, dokaze pa najde v nekaterih Pogačnikovih knjigah, iz katerih posamične citate interpretira kot demonske in zle. Če bi živel pred nekaj stoletji, bi Marka Pogačnika zagotovo sežgali na grmadi.
Talec imaginarnega sveta
Marko Pogačnik živi z ženo in vnuki v Šempasu na Goriškem. Kmalu bo dopolnil sedem križev. Njegovo umetniško delo je, kot pravi, ekološko naravnano, zanimajo ga spremembe, ki se pletejo na Zemlji, zanima ga človek, ki je tu, sredi teh sprememb. »Pri mojem delu gre v največji meri za komunikacijo z naravo!« pribije. Z geopunkturnimi krogi, velikimi kamnitimi kompozicijami, kakršen je tudi Hologram Evrope, nedaleč od stavbe Dela, bi rad posamezniku približal naš planet, planetovo zavest, če smo ga prav razumeli. Že kot soustanovitelja skupine OHO ga je zanimala vizija sveta, kam plujemo, zanimal ga je razvoj umetnosti, ki ne bi bila podložna veljavnim normam, ki bi bila dostopna. Tedaj, ko smo ga zmotili, je ravno klesal. »Z ženo kleševa štiri litopunkturne kamne za Terme Blumau,« je dejal. »Saj veste, litopunktura je moja metoda interakcije s prostorom, nekakšna akopresura s postavljanjem kamnitih stebrov na točno določene točke.«
»Veste, prav nič nimava proti Marku Pogačniku, imava pa proti njegovi samohvali, da je nezmotljiv in poklican od človeštva, da zdravi zemljo in ljudi. Prejeli smo namreč več klicev ljudi na pomoč. Mož Lado je že iz grba Slovenije razbral, da predstavlja kodo dežele, da govori o bratomoru, trpljenju za nadaljnjih tisoč let. Tako zdravljenje človeka in zemlje brez zaprosila ljudi, brez njihove privolitve pomeni nasilje. Z možem dokazujeva, da Pogačnikovi kodirani kozmogrami škodljivo delujejo na vse prebivalce Slovenije, na njihovo počutje in zdravje,« je nedavni izid brošure komentirala avtorica Mojca Mihael iz Svetega Antona pri Kopru. Z možem Ladom sta prišla prvič v stik s postavljeno litopunkturo v kraških vaseh Rubije in Škrbina. Tu so postavili litopunkture Pogačnikovega učenca Robija Levina. Lado je bil tedaj šokiran, ko je razbral smrtonosne učinke kozmogramov. »Domačini Rubij in Škrbine so se pred postavitvijo monolitov dobro razumeli. Živeli so v miru, zdravju in harmoniji. Po postavitvi monolitov se je vse obrnilo na glavo. Skoraj čez noč so se odnosi med sovaščani poslabšali. Med njih so se prikradli nestrpnost, nemir, bolezni in množični pogini živali v prosti reji. Ko je to Lado razbral, so odstranili monolite, žal pa jih Marko Pogačnik postavlja naprej, tudi po drugih krajih v Sloveniji, zato sva tudi ustanovila Gibanje za duhovno nenasilje,« je povedala Mojca Mihael. Z možem je končno spoznala, »da je za Pogačnika najbolj zdrav človek mrtev človek«.
