LJUBLJANA – »Predpostavka v tem vprašanju je povsem napačna, je neka krilatica, ki jo je v javnost vrgel pater Bogdan Knavs, ne da bi vedel, o čem sploh govori. Mariborska škofija ni celotna Cerkev, ampak je samostojni pravni subjekt. Govorjenje o Cerkvi v tej zgodbi je eno samo zamegljevanje stvari in ideološka interpretacija problema. Ne gre kar tako govoriti, da bo Cerkev vračala denar. Delničarji Zvonov imajo vsa pravna sredstva in jih lahko izkoristijo. Poleg tega so Zvonovi dobrih deset let ljudem tudi nekaj dajali in vračali,« je na vprašanje, ali bodo delničarji izgubljeni denar dobili povrnjen, odgovoril Ivan Štuhec. Dodal je, da so tudi delničarji, ki so imeli delnice drugih, izgubili mnogo. Poleg tega je poudaril, da »to ni tajkunska zgodba«, saj Stres, Kramberger, Krašovec in Turnšek niso tajkuni, nihče izmed njih se ni osebno okoristil.
Kot problem pa je Štuhec izpostavil: »Slovenska družba in slovenska politika se nista bili nikoli pripravljeni s Cerkvijo dogovoriti o nekem pametnem sodobnem načinu življenja Cerkve v tej skupnosti ali z drugimi besedami, na področju financiranja nam ni do danes uspelo skleniti nobenega resnega dogovora.«
Cerkev in posli ne gredo skupaj
Teolog Peter Kovačič Peršin je mnenja, da se Cerkev s posli sploh ne bi smela ukvarjati: »Že pod nadškofom Šuštarjem so se odločili za neko pot, ki ni evangelijska, a ne morete služiti bogu in kapitalu hkrati.« Ob tem je dodal, da se bo Cerkev morala vrniti k skromnosti in prisluhniti malemu človeku.
Odpoklic je boleč
Teolog Božo Rustja sicer pravi, da je odpoklic za vernike boleč, vendar je Cerkev s tem pokazala, da je sposobna nekega samoočiščenja, da je sposobna zarezati v svoje vrste, da si bi povrnila ugled, vendar pa pričakuje, da bodo odgovornost prevzeli vsi, ki so za nastalo stanje krivi, ne zgolj ljudje, ki so povezani s Cerkvijo.
Štuhec prepričan o Krašovčevi krivdi
Štuhec je ob tem v oddaji Tv klub na komercialni televiziji poudaril, da o Zvonovih nihče ni razmišljal, dokler vrednosti delnic niso začele upadati, tudi banke so dajale kredite. Obregnil pa se je ob pogodbe, ki jih je objavil Dnevnik in ki razkrivajo, da so se pod sporne posle preprodaje delnic Mladinske knjige Založbe pred desetletjem podpisala prav Kramberger in Stres. Štuhec je prepričan, da je pogodbe v javnost dal nekdanji glavni ekonom mariborske Cerkve Mirko Krašovec: »Gospod Krašovec je zagotovo izbral dokumentacijo za medije, ki njemu ustreza.« Rustja pa je dodal, da Krašovec pri svojih dejanjih ni upošteval cerkvenega prava in je zavajal nadrejene nadškofe.
Plačali bomo davkoplačevalci
Tomaž Modic, novinar Dnevnika, je najprej zanikal, da bi dokumente dal Krašovec, in poudaril, da je odgovornost Antona Stresa in Marjana Turnška objektivna: »Če ne bi prišlo do finančne krize, bi nadškofija dobila visoke dividende, ker pa je vse propadlo, bodo oni izgubili nekaj milijonov evrov, ostalo pa bomo krili davkoplačevalci prek sanacije bank.«
