ACTA

Podpisali, šele zdaj bi se pa pogovarjali

Objavljeno 02. februar 2012 14.32 | Posodobljeno 02. februar 2012 14.33 | Piše: A. L.

Pobuda je rezultat pomanjkanja informacij v javnosti.

Le kaj se skriva v njem?

LJUBLJANA – V zadnjem času je bilo objavljenih precej pobud. Zadnjo, ki poziva, da naj pristojni organi Republike Slovenije v sodelovanju s civilno družbo, evropskimi poslankami in poslanci, strokovnjaki s področja intelektualne lastnine, akademsko-raziskovalnimi ustanovami ter državljankami in državljani opravijo razpravo o sporazumu Acta, so podpisali Maja Bogataj Jančič, Gorazd Božič, Vuk Ćosić, József Györkös, Marko Jaklič, Goran Klemenčič, Matej Kovačič, Andraž Tori in Domen Savič.

Tri točke

Pobuda je nastala kot odziv na pomanjkanje informacij v javnosti ter vse vidnejše polarizacije glede vsebine in posledic mednarodnega sporazuma Acta, so sporočili podpisniki: »Ker je v prihodnjih mesecih pričakovati obravnavo in morebiten sprejem Acte na ravni Evropskega parlamenta, ocenjujemo, da je za javno razpravo še dovolj časa, nikakor pa ga ni na pretek.« 

Podpisniki zahtevajo, da se:

1. omogoči široka razprava o sporazumu Acta, ki bo temeljila na dejstvih in katere rezultati bodo prispevali k oblikovanju stališč glede glasovanja ob sprejemanju sporazuma v Evropskem parlamentu in morebitni ratifikaciji v Državnem zboru RS;

2. pospeši in podpre nastajanje takšnih modelov spodbujanja ustvarjalnosti in inovativnosti, ki bodo odgovarjali na izzive in priložnosti, ki so povezani z razvojem novih tehnologij ter uporabniških praks v informacijski družbi;

3. da Slovenija ne privoli v postopke zaprtega sprejemanja aktov, ki imajo potencialno tako pomembne posledice za pravice vsakega posameznika.

Deli s prijatelji