LJUBLJANA – Tudi uradno je potrjeno: z malce nenavadnim poslovanjem Mednarodnega centra za promocijo podjetij (ICPE), ki ga vodi Janez Podobnik, ki med drugim od države dobljene prostore po tržni ceni oddaja državnim institucijam, o čemer smo poročali nedavno
, se ukvarjajo organi pregona.
Uradno: kriminalisti in KPK na delu
Maja Ciperle Adlešič, tiskovna predstavnica PU Ljubljana, nam je namreč na naša vprašanja, ali je policija seznanjena s tem, da ICPE od države za en (1) evro letno najema prostore, ki jih nato po tržni ceni oddaja (tudi) državnim institucijam, in ali zadevo že preiskujejo, odgovorila, da lahko v tem trenutku potrdi »zgolj to, da v zvezi z omenjenim poslovanjem kriminalisti PU Ljubljana vodijo predkazenski postopek, ki pa je tajen«. Tako javnost (še) ne bo izvedela, kako poteka preiskava in katera (v politiki poznana ali nepoznana) imena so se znašla pod drobnogledom ljubljanskih kriminalistov.
S primerom pa je seznanjena tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), kjer so potrdili, da so prijeli prijavo in da postopek poteka. Pri KPK dodajajo, da več podatkov »zaradi zagotovitve nepristranske obravnave zaenkrat ne moremo posredovati«.
Zahtevajo pregled poslovanja z ICPE od leta 2004 dalje
Zgodba o razmerju med vlado oziroma njenimi ministrstvi in statusom institucij, kot je ICPE, bo očitno še nekaj časa burila duhove. Kot smo poročali, je pred dvema dnevoma skupina državljanov na naslove državnih institucij, poslancev in medijev naslovila javno zahtevo, v kateri zahtevajo prekinitev za državo škodljivih najemnih pogodb, plačevanje davkoplačevalskega denarja za članarine organizaciji ICPE, katere gospodarski učinek je, kot zapišejo, skoraj enak ničli. Poleg tega so napovedali tudi vložitev kazenskih ovadb, če vlada s številkami in z imeni oseb ne razkrije netransparentnega poslovanja z ICPE vse od leta 2004 in ne uvede uradnega postopka ugotavljanja krivde zaradi malomarnosti zoper vse podpisnike vseh pogodb z ICPE, predvsem, kot so zapisali, Igorja Lukšiča iz leta 2011.
Lukšič odgovarja: Na sedežu centra sem bil dvakrat
Zaradi očitkov v javni zahtevi, smo se na nekdanjega šolskega ministra Lukšiča obrnili z vprašanji o tem, kakšne pogodbe, dogovori in memorandumi so se v času njegovega ministrovanja podpisovali z ICPE, kaj je s plačevanjem članarine, ki jo plačuje ministrstvo, in ali držijo očitki podpisnikov, da je kot minister redno obiskoval kosila ICPE in bil zato »navdušen nad oddajo izjemnih prostorov za zasebne, državi škodljive in povsem nekoristne dogodke«.
Lukšič je v odgovoru najprej spomnil, da je resor visokega šolstva vodil sedem mesecev, »od tega prve tri v upanju, da je to zelo začasno, do imenovanja novega ministra, nato pa brez polnih pooblastil«. Na očitke o kosilih na račun ICPE nekdanji minister pravi, da je bil v tistem obdobju na sedežu centra dvakrat, in sicer »smo enkrat podpisali pristopno pogodbo z Brazilijo, drugič pa je bila neka obletnica. Obakrat smo nazdravili s šampanjcem.«
Po odgovore, ali je podpisovanje omenjenih pogodb v kakšni povezavi z ministrom in v kakšni, nas je Lukšič napotil na ministrstvo, dodaja pa, da je praviloma za te pogodbe odgovoren direktor, direktorja pa nastavlja svet, v katerem so predstavniki več držav in ne le Slovenije, saj je ICPE mednarodna organizacija. Na vprašanja o oškodovanju državnega premoženja in vprašanju, kaj bo za razrešitev položaja ICPE storila vlada (ki jo sestavlja tudi Lukšičev SD), nam Lukšič ni odgovoril.
Ker pa podpisniki javne zahteve želijo, da se razkrije državno poslovanje z ICPE od leta 2004 dalje, bo najverjetneje prostor v tej zgodbi našel še kateri od nekdanjih ministrov za izobraževanje in šport ter znanost. Resor, ki se je v zadnjem desetletju občasno ločil še na področje znanosti in tehnologije, so od leta 2004 vodili: Slavko Gaber, Milan Zver, Igor Lukšič, Žiga Turk in zdajšnji minister Jernej Pikalo. Od konca leta 2004 do junija 2011 pa so v času obstoja ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo to vodili Jure Zupan, Mojca Kucler Dolinar in Gregor Golobič. |
In kaj o tem pravijo na MIZŠ? Odgovor od tam je skop in birokratski: da namreč gospodarjenje s prostori, ki jih upravljajo, »poteka v skladu s pozitivno zakonodajo na področju stvarnega premoženja države«. Na vprašanje, ali ne gre pri nadaljnjem oddajanju ICPE državnih prostorov, ki so tako praktično podarjeni v uporabo, za kršitev, ki bi omogočala vsaj prekinitev pogodbe, če že ne drugih sankcij, na ministrstvu odgovarjajo: »MIZŠ ni pristojno za izvajanje nadzora nad poslovanjem ICPE, to je vprašanje za njegove organe upravljanja in vodenja.«
Memorandum med vlado in centrom dopušča spremembe in odpovedi
O razmerju med Slovenijo in mednarodnim centrom je bil leta 2011 podpisan tudi memorandum, ki je objavljen v uradnem listu. Kot je razvidno, je Lukšič septembra 2011 v imenu vlade podpisal memorandum o sodelovanju med Vlado RS in Mednarodnim centrom za promocijo podjetij (ICPE), v memorandumu pa med drugim piše, da je sklenjen za nedoločen čas in da se lahko spremeni s pisnim soglasjem obeh podpisnic. »Vsaka podpisnica ga lahko odpove s pisnim uradnim obvestilom drugi podpisnici. Odpoved začne veljati šest mesecev po prejemu takega uradnega obvestila.«
Glede finančnih določb pa v 4. členu memoranduma piše: »O morebitnih kadrovskih in finančnih obveznostih se podpisnici dogovorita ob vsakokratni sklenitvi posameznih akcijskih načrtov. V okviru sklenjenih akcijskih načrtov si podpisnici prizadevata za učinkovito izvedbo skupnih projektov.«
Na MIZŠ začeli urejati odprte zadeve in razmerja
Ob tem na MIZŠ dodajajo, da je ministrstvo »v mandate te vlade, v nasprotju z letom 2012, ponovno pristopilo k razreševanju odprtih zadev in urejanju medsebojnih razmerij. To ni enostavno, ker je osnova za to meddržavni sporazum, zato bo za ureditev potrebno daljše časovno obdobje, cilj vlade pa je v tem prostoru vzpostaviti t. i. Center mednarodnih organizacij, kjer bo na enem mestu združenih več mednarodnih organizacij, ki so sedaj v različnih prostorih, za katere RS plačuje najemnino.« Ker pa je skrbnik meddržavne pogodbe ministrstvo za zunanje zadeve, so nas napotili z vprašanji tudi na Erjavčevo ministrstvo.
In kako na MIZŠ v času vsesplošnega zategovanja pasov (tudi v šolstvu) pojasnjujejo plačevanje 100 tisočakov vredne letne članarine, ki jo Slovenija kot edina država redno plačuje ICPE? »Slovenija kot gostiteljica in članica ICPE izpolnjuje vse mednarodno pravne obveznosti do ICPE, redno plačuje članarino za delovanje ICPE, letna članarina pa podpira vrsto projektov, ki jih ICPE izvaja v sodelovanju s posameznimi resorji Vlade RS.«
Z oddajanjem ICPE pokriva visoke stroške
In kaj na vse skupaj pravi Janez Podobnik, v. d. generalnega direktorja ICPE, ki center vodi približno dve leti in pol? To, da skupna površina, ki jo zaseda ICPE na Dunajski 104, znaša približno 1800 m2, na Kardeljevi ploščadi pa približno 400 m2. Del prostorov, ki jih ICPE trenutno ne uporablja, »uporabljajo družbe ali institucije, ki z ICPE programsko ali poslovno sodelujejo.« Kot pojasnjuje Podobnik, s prihodki od tega »ICPE pokriva stroške obratovanja, stroške rednega vzdrževanja, stroške zavarovanja in izredna oziroma nujna popravila. Ti stroški so visoki, saj so bili objekti, v katerih deluje ICPE, zgrajeni pred več kot tridesetimi leti in so potrebni celovite prenove.«
Kolikšne zneske uporabniki prostorov mesečno plačujejo ICPE, Podobnik ne razkriva, glede na to, da omenja slabo stanje in visoke stroške objektov, v katerih deluje ICPE, pa lahko sklepamo, da niso zanemarljivi.
Podobnik: Sporazum med ministrstvom in ICPE najema ne prepoveduje
Kot dodaja Podobnik, pa podrobneje uporabo prostorov ureja sporazum št. 3211-11-000244 o uporabi stvarnega premoženja sklenjen med ICPE in Ministrstvom RS za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v letu 2011, »ki najema ne prepoveduje. Lastnik nepremičnin je Republika Slovenija.«
Državi oddajajo za 200 evrov mesečno
O oddajanju državne lastnine državnim institucijam pa pravi, da »ICPE oddaja 'državnim institucijam' le 124 m2 skladiščnega prostora v kleti za mesečno najemnino v znesku 200 EUR, kar znaša 1,61 EUR/m2.«
Več o Podobnikovih pojasnilih o delovanju ICPE preberite na povezavi.
Članarina in potovanja v tujino
Tudi od Podobnika jasnega odgovora na vprašanje plačevanja članarine in na to, zakaj je Slovenija edina redna plačnica, nismo dobili. Prav tako nismo dobili odgovora, kolikokrat je v času mandata Podobnik v okviru službenih obveznosti in projektov potoval v tujino. Dobili smo namreč odgovor: »Podobno kot druge mednarodne institucije se ICPE sooča z nerednim plačevanjem članarin, zato je občasno v težki finančni situaciji. Svoje dejavnosti zato v vse večji meri financira iz dodatnih lastnih dejavnosti, kot je izvedba izobraževalnih dejavnosti. Zato so tudi moja službena potovanja v tujino namenjena krepitvi sodelovanja z državami članicami in pridobivanju novih članic ter v skladu s strategijo za zagotavljanje delovanja centra.«
Ko kljub poizvedovanju konkretnih odgovorov ni ... Odgovori na vprašanja, ki smo jih v zadnjih dneh pošiljali na naslove pristojnih, odgovornih in vpletenih, so bolj ali manj pičli in nedoločni. Zdi se, da se ponavlja stara zgodba, ko ob razkritju na prvi pogled spornega večletnega poslovanja z državno lastnino in davkoplačevalskim denarjem ključna vprašanja ostajajo brez odgovorov in brez konkretnih imen. Ponavlja se zgodba, ko nobeden od tistih, ki prejemajo ali so prejemali plačo iz davkoplačevalskega denarja, očitno za tisto, kar se dogaja »pod njihovo streho«, ni odgovoren … Kljub poizvedovanju in čakanju na odgovore pristojnih služb še vedno nismo dobili jasnih odgovorov na kar nekaj vprašanj. Če na tem mestu izpostavimo le najočitnejše: kdo vse je od leta 2004 podpisoval sporazume, pogodbe in drugo dokumentacijo, ki ureja razmerja med ICPE, vlado in tudi posameznimi ministrstvi; na kakšni podlagi in zakaj je Slovenija edina država ICPE, ki še vedno redno plačuje letno članarino v višini 100.000 evrov, ter kdo je podpisnik tega dogovora; kako je urejen nadzor nad poslovanjem z nepremičninami v državni lasti in kdo to nadzoruje; kako lahko ICPE več let od države dobljene prostore oddaja med drugim tudi državnim institucijam, hkrati pa takšno verižno poslovanje z državnim premoženjem očitno za državne nadzorne službe vsa ta leta ni bilo sporno. |
