LJUBLJANA – »Stališče (op. p.: Mestne občine Ljubljana – Mol) je napačno.« Tako so se na komentar Mola, da je bil dopis komisije naslovljen na mestni svet in ne na mestne svetnike, kar po njihovo pomeni, da je župan kot predsedujoči mestnemu svetu prejemnik dopisa, odzvali na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Naj spomnimo, da je omenjena komisija pozvala, naj se mestni svet Mola in svet zavoda Lekarna Ljubljana (LL) izrečeta o posledicah za ugled položaja direktorja LL in za ugled samega zavoda LL, ker ga vodi oseba, ki ji je bil odvzet magistrski naslov.
Neizpolnjeni poziv
Pri KPK pojasnjujejo, da iz namena zakona in poziva po sami naravi nesporno izhaja, da se mora do zahteve komisije opredeliti tisti organ, ki je odgovoren za imenovanje in nadzor direktorja: »To pa ni urad župana, temveč mestni svet in svet zavoda LL. Mestni svet mora odgovor oziroma stališče do dopisa komisije zavzeti po smiselno podobnem postopku, kot je dal soglasje k imenovanju Marka Jakliča; torej ob sodelovanju pristojnih odborov mestnega sveta in mestnih svetnikov. Enako smiselno velja za svet zavoda.«
Ob tem pojasnjujejo, da obveznost iz poziva komisije ne bo izpolnjena, če bosta nanj odgovorila samo župan Mola in predsednica sveta zavoda LL.
Pred dvema mesecema podoben primer
Glede na javne izjave predstavnikov Mola, s katerimi poziv komisije problematizirajo kot edinstven, neobičajen in posredno motiviran z drugimi dejavniki, pa se na KPK odzivajo takole (citiramo):
1. Ne drži, da je komisija tako ravnala prvič. Tako je v preteklem letu ravnala večkrat. Primer, ki je še najbolj podoben aktualnemu: komisija je pred dvema mesecema glede direktorja določenega občinskega zdravstvenega zavoda svetu zavoda posredovala svoje ugotovitve – danes ta oseba ni več direktor javnega zavoda.
2. Želimo si, da ne bi bil prvi odziv odgovornih na Mol javni dvom o motivih komisije. Posebej nas skrbi, ker gre za prakso, ki je v Sloveniji prešla že v splošno rabo glede vseh postopkov, od predkazenskih, kazenskih, inšpekcijskih, računskega sodišča ipd. Odločevalci v javnem sektorju imajo odgovornost, da s svojim zgledom krepijo etiko, integriteto in vladavino prava. Predvsem s svojim zgledom in manj s problematiziranjem ali relativiziranjem dela institucij pravne države.
