SKULPTURE

Podobe v piranskih skalah

Objavljeno 24. september 2014 19.21 | Posodobljeno 24. september 2014 19.20 | Piše: Janez Mužič

Sprehajalce ob valobranu na Punti pozdravlja že 30 skulptur in reliefov.

V skalovju, ki se vleče vzdolž celotne obale ožjega mestnega jedra Pirana in že desetletja varuje Punto pred valovi, ki jih prinašajo burja, jugo in divjanje morja, so člani strunjanskega KUD Korenina našli izziv za svojo kamnoseško ustvarjalnost. Društvo želi obogatiti podobo Punte, in če smo pri svetilniku pozorni, nas iz kamnitih blokov pozdravijo sonce, riba, školjka, polž, povodni mož in druge podobe v obliki kipa ali plitkega reliefa.

Nanje sprehajalca po Punti še najbolj opazno opozori kamniti kip morske deklice na vrhu ene od skal pri svetilniku. Njen avtor je akademski kipar Miha Pečar iz Portoroža. Klesati jo je začel pred štirimi leti in jo je letos končno dodelal. Kipi namreč nastajajo samo med poletno delavnico, katere mentor je letos prav on.

»Njen namen je, da polepšamo Punto in da udeleženci dobijo nova tehnična znanja. Kamen, ki je iz Istre, je trd, zahteva veliko časa in izkušenj. Ne delamo z električnimi stroji, ampak na roke, z dleti in kladivi, tradicionalno, kot se je delalo nekoč. Prihajamo, da ustvarjamo, da se samorealiziramo, ne za denar. Ob tem se učimo in kreativno družimo,« je Pečar povedal ob koncu letošnje delavnice.

V sedmih letih nastalo že okrog 30 skulptur in reliefov

Tedenske mednarodne kiparske delavnice so se začele leta 2008 in do zdaj je v sedmih letih nastalo že okrog 30 skulptur ter reliefov. Ustvarjajo tudi kiparji iz Avstrije, Italije in Hrvaške. Aljaž Vidmar iz Lucije, ki je dejal, da mu edino ta delavnica daje možnost dela v velikem kamnu, je na primer letos nadaljeval lani začetega kita glavača.

Matjaž Šušmelj iz Pirana je štiri kamne izklesal tako, da se ponujajo kot udobni sedeži, letos pa se je lotil preurejanja kamnov v preproste inštrumente, kot so tolkala. Načrtuje celo brenkalo in želi narediti javno dostopna glasbila, ki bodo povezana s tamkajšnjim prostorom in akustiko skal.

»Med kamnoseke me je po spletu okoliščin letos zaneslo prvič, potem ko sem od daleč spremljal prejšnje delavnice. Delam morsko želvo, za katero bom, kot vidim, potreboval še kakšno leto,« je povedal Uroš Preželj iz Portoroža.

Kamnoseška delavnica je zanimiva tudi zato, ker se odvija na javnem prostoru pred očmi sprehajalcev. Tako sta ustvarjanje in ustvarjalnost umetnikov tudi svojevrstni turistični atrakciji.

Deli s prijatelji