LJUBLJANA – Za najnovejše ekonomsko ogledalo, ki so ga pripravili v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), bi zelo težko rekli, da je optimistično: napovedi gospodarske rasti v evrskem območju za leto 2012 so se znova, lahko preberemo, še dodatno znižale, v Sloveniji pa se je žal tudi na začetku zadnjega četrtletja leta 2011 nadaljevala šibka gospodarska aktivnost, kreditna aktivnost domačih bank pa še kar, blago rečeno, stagnira. Pa ne samo to: tudi razmere na trgu dela so se ob koncu preteklega leta le še poslabšale. Število brezposelnih skrb vzbujajoče narašča in, kot se zdi, bo naraščalo še vsaj nekaj časa: »Kazalnik gospodarske klime kaže, da se bo nizka gospodarska aktivnost nadaljevala tudi v prihodnje.« Razmere na trgu dela so se namreč v zadnjih mesecih lanskega leta še naprej slabšale: »Konec leta 2011 se je število brezposelnih povečalo na 112.754, kar je 50.000 več kot ob začetku krize oktobra 2008. Število delovno aktivnih pa se je v tem obdobju zmanjšalo za več kot 60.000 oseb.« Skromna rast povprečne bruto plače je bila ob stagnaciji v javnem sektorju sicer resda oktobra posledica rasti v zasebnem sektorju, kjer so do tega privedla višja plačila za nadurno delo in izredna izplačila ob koncu leta.
Umar in guverner dr. Marko Kranjec opozarjata na nevarnosti vse nižje bonitetne ocene
Sliši se skoraj neverjetno: četudi nam Umar za to leto ne prerokuje nič kaj rožnate prihodnosti, je za ekonomske strokovnjake bistveno bolj skrb vzbujajoče tisto, kar tu pa tam med vrsticami (kakor naključno) omeni guverner Banke Slovenije (BS) dr. Marko Kranjec. Nekateri mogoče tega sploh niso slišali, drugi so sicer slišali, vendar jim je, kot pravimo, šlo skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven, zato je vsekakor prav, da še enkrat opozorimo na tisto, kar je guverner BS pred manj kot enim tednom povedal zbranim na seji parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko: dejal je namreč, da se bo, če se bo bonitetna ocena za našo državo še naprej nižala, postalo še kako resno vprašanje nadaljnjega zadolževanja slovenske države in bank na mednarodnih finančnih trgih. Po njegovem smo v tem hipu že v spirali, v kateri so naše banke tako rekoč usodno odvisne od ekonomske politike. Če bo naša država nazadnje kreditno nesposobna, bo to, je posvaril dr. Kranjec, nedvomno imelo zelo hude posledice tudi za domači bančni sistem. Zdajšnjo slovensko gospodarsko-finančno krizo je guverner še posebej nazorno ilustriral, ko je poudaril, da danes le še približno tretjina slovenskih gospodarskih družb oziroma podjetij lahko najema posojila ter potem tudi plačuje obroke zanje oziroma jih vrača.
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Medtem ko se politiki in bančniki pri nas zavzemajo za nekaj, sočasno pa delajo nekaj povsen drugega in drugačnega, na tujih finančnih trgih vse manj zaupajo naši državi.