SPODNJA IDRIJA – »V življenju še nisem videla tako velike podgane s temi ostrimi zobmi. Tudi mene in 84-letno mamo bi lahko pogrizla. Bila je velika kot mačka. Bog varuj. Grozno je bilo,« s tresočim se glasom razlaga upokojenka Nina Kenda, ena izmed stanovalcev blokovskega naselja v Spodnji Idriji, ki so se jim v stanovanju naselile podgane. Ti nezaželeni glodavci so množično začeli prihajati iz kanalizacije na cesto in v stanovanja v naselju, ki mu domačini pravijo tudi Koreja, saj so bloki zgrajeni v času korejske vojne.
Okupacija naselja
»Že prej smo imeli podgane, ampak takega problema, kot je zdaj, še ni bilo. Nikoli prej se niso sprehajale po stanovanjih, hodile v blok po zračnikih in po stenah,« nam je pojasnjeval domačin Vojko Carl in razkril tudi vzrok: »Rešitev bi bila, da ločijo meteorno in odpadno vodo. Kanalizacija bo šla v čistilno napravo, meteorna voda pa tako ni problematična, ker v njej ni hrane za podgane.« Ne le, da se prebivalci bojijo podgan, po glavi jim gredo tudi bolezni, ki jih ti glodavci prenašajo, bojijo pa se tudi za svoje hišne ljubljenčke in otroke. Prvi sosed, ki je doživel bližnje srečanje, je bil Ivan Pagon, ki ima veliko srečo, da je sploh preživel. V svojem stanovanju je kadil, ko je skozi vrata vstopil prijatelj in zaznal vonj po plinu. »Rekel sem mu, ti si neumen. Ko si notri, nič ne vohaš. Šel sem ven in nazaj pa sem tudi jaz zavohal. Potem sem videl, da je podgana prišla po zračniku in pregrizla plinsko cev. Na koncu jo je ubila elektrika, ko je lezla mimo žic.« Ko je Ivan povedal zgodbo sosedom, so se mu sprva smejali. Ko pa so obiskale tudi druga stanovanja, so se začeli zavedati problema. »Zdaj samo o plinu govorijo, da bi šlo lahko vse v luft.«
»Ne mecite hrane v stranišče!« |
Ni bil potres
Da je iz kanalizacije pred njihovimi očmi prilezla ogromna podgana, sta nam potrdili tudi dve stanovalki, ki sta se zadrževali pred blokom: »Tukaj mimo so hodile, zato sem se bala, da bodo prišle v klet, kjer imam hladilno skrinjo. Pri našem bloku so vse jaške zabetonirali in zdaj je boljše.« Upokojena učiteljica Nina Kenda, ki se ji je podgana naselila v stanovanje, pa nam je pojasnila, kakšno je življenje z glodavcem: »Zjutraj sem vstala in videla, da je na tleh vrček iz Renskih slapov, ki sem ga kupila. Vse je bilo čudno in premaknjeno. Sem vprašala mamo, ali je ona kaj razbila, pa je rekla, da ne. Potem sva študirali, ali ni bil mogoče potres.« Že naslednje jutro pa ju je ponovno pričakalo razdejanje. Kruh, ki sta ga sušili za bratovo živino, je bil razmetan po sobi: »Sem si rekla, kaj je zdaj to, saj ne verjamem v duhove.« Ko sta odmaknili kavč, sta naleteli na iztrebke. »Takoj sva vedeli, koliko je ura. Potem sta brat in sosed Branko hodila vsak dan k nama, vse smo obrnili okoli, pa je nismo našli. Enajst dni smo vsak dan čistili in gledali.« Na pomoč sta poklicali deratizerja, a tudi to ni pomagalo. Medtem ženski nista zatisnili očesa, saj sta se bali, da se bodo podgane ponoči spravile še nanju. »Odkar sem živa, tega ne pomnim. Spalnico sva si vsak večer zadelali s starimi dekami in časopisi.« Na koncu sta ugotovili, da si je podgana, velika kot mačka, pregrizla pot s podstrešja skozi zračnik in kuhinjsko napo naravnost v stanovanje.
| Podganja zalega Inštitut za varovanje zdravja za zdaj ni zaznal večjega števila obolenj v Spodnji Idriji. Podgana lahko človeka okuži z ugrizom, človek pa zboli za vročico. Stik s podganjim urinom lahko povzroči leptospirozo, ki se lahko konča z vročino ali glavobolom, pa vse do krvavitev. Zaradi vdihavanja posušenih prašnih delcev urina in iztrebkov pa lahko zbolimo za mišjo mrzlico, ki je pri nas najpogostejša in se lahko konča celo s smrtjo. |
Velika kot mačka
Po 11 dneh je Nina opazila, da je nekdo zadelal luknjo v omari. »Pet ur smo razdirali kuhinjske elemente, pomivalni stroj, štedilnik, vse smo razdrli. Stisnila se je v eno ozko zarezo, zato jo je sosed moral z velikimi kleščami potegniti ven. Bila je tako velika kot mačka. Še zdaj je v nas ostal strah.« Najbolj se je Nina s 84-letno mamo bala, da bi jima podgana prinesla bolezen. »Takšna packarija, tisti drekci, vsak dan sem rokavice uporabljala. Potem je še vnuk prišel na obisk in se igral po tleh, ko še nismo vedeli, da je žival notri. Vso hrano smo odnašali v sobo in jo zapirali. Vse smo prečistili, vse dali v pomivalni stroj, vse razkužili. Enajst dni smo bile sužnje te podgane.« Strah je toliko večji, ker ni šlo za osamljeni primer: »Zvečer so se sprehajale pod blokom in lezle po napušču. Ko je šla svakinja zvečer iz obiska, mi je telefonirala in rekla, naj vse zaprem, da je videla, kako so lezle gor. Tisti, ki zjutraj raznaša časopise, pravi, da jih je bilo polno dvorišče ob petih zjutraj. So lezle kar ven iz kanalizacije.«
