Sončna in že pomladno topla sobota je marsikoga zvabila na osrednjo ljubljansko tržnico. Na Pogačarjevem trgu so spet pripravili prireditev Velika noč na podeželju in stojnice so se tokrat šibile pod težo številnih izdelkov, ki so povezani z bližajočim se praznikom. Že od daleč je dišalo po prekajenih in svežih mesninah, sline smo cedili ob imenitnih poticah in vse skupaj poplaknili s pristnimi vini naših vinorodnih okolišev. To je bila zadnja sobota pred veliko nočjo in skoraj vsak Ljubljančan je v roki nesel butarico ali vsaj oljčno vejico. Posebno dobrodelno akcijo je pripravil koprski Lions klub, ki je oljčne vejice delil za prostovoljne prispevke. Čudovite in bogato okrašene butare je prinesel Damjan Gorjanc iz Šentjurja pri Celju. Skupaj s šolarkama je pokazal, kako nastaja njihovo cvetnonedeljsko zelenje, ki ga nosijo k blagoslovu v cerkev. »Med zelenje – to so po navadi pušpanove veje, vejice ciprese, oljke in cvetočega ringloja –, ki ga povežem na leskove veje, prepletam drobne pisane šopke iz krep papirja,« je povedal Damjan. »Tradicija izdelovanja takih butar se v našem okolju prenaša iz rod v rod, tako da je že precej stara. Vesel sem, da tudi mladi negujejo izdelovanje teh butar, da ne bi pozabili na izročilo naših prednikov.«
Jože Ledinek z Rženove kmetije iz Šentjanža pri Dravogradu vsako soboto na ljubljansko tržnico pripelje zelenjavo in številne izdelke. Ukvarjajo se z ekološko pridelavo in predelavo, pred cvetno nedeljo pa naredijo zanimive butare. »Osnova so veje vrbe ive, ki jim dodamo le skromno zelenje; to so po navadi le vejice pušpana. Da so butare lepše, jih lahko okrasimo s pisanimi trakovi iz modrega, belega in rdečega krep papirja ter dodamo drenove cvetove,« pravi Ledinek. Povedal je še, da je snope, kot pravijo zelenju cvetne nedelje na Koroškem, naredil njegov tast Vinko Tomažič iz Selovca. Pri snopu je pomembno tudi število vencev, ki povezujejo ivine veje. Vedno je neparno, torej en venec pri manjšem snopu oziroma trije pri večjem. Za mesne dobrote je na prireditvi Velika noč na podeželju med drugimi poskrbel Stanko Košak iz Dolenjega Maharovca pri Šentjerneju. »Za velikonočni zajtrk bi postregel marsikaj dobrega iz naše ponudbe,« pravi Košak. »To so lahko šunka, kranjske in suhe klobase, prekajene krače, nekaj posebnega pa so naši mehurčki. To je grobo mleto svinjsko meso, ki ga napolnimo, podobno kot želodec. Kuhamo ga do ene ure, prav tako želodček, klobase pa 20 minut. Doma imamo kmetijo, vendar imamo premalo zemlje, da bi od nje lahko živeli. Zato se ukvarjamo s pridelavo in predelavo mesa. Nimamo časa, da bi tarnali ali stavkali. Če si dovolj priden, lahko preživiš tudi tako.«
Mihael Vaupotič iz Sedlaška pri Podlehniku prihaja s kmetije iz osrčja Haloz, za katere meni, da so preprosto lepe. »Pri nas se kar precej stvari spreminja na bolje,« pravi Vaupotič. »Imamo vinotoč, predelavo sadja in žganjekuho ter lastne mesne izdelke. Prav ti so šli tik pred veliko nočjo dobro v promet, saj obiskovalci vse bolj cenijo domače izdelke. Res se trudimo, da imamo vedno kakovostne mesne izdelke, redno pa tudi sodelujemo na vsakoletni razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju.« Brez sladkih dobrot ni velike noči, na primer okusne orehove, makove ali pehtranove potice, če je skrbna gospodinja nekaj lanskega pehtrana shranila v zamrzovalniku prav za praznike, ki so pred vrati. Bernarda Hribar in Zdenka Tisovnik s kmetije Pr' Kajet iz Kališ pri Stahovici blizu Kamnika sta sestri, ki se na domačiji ukvarjata s peko peciva. »Na najini stojnici sva poleg sladkih dobrot, ki bodo popestrile letošnje velikonočne praznike, ponujali še lepo napravljene butare iz bršljana, ki sem jih naredila prvič, a so mi klub začetni tremi lepo uspele,« je povedala Bernarda. »Okrasila sem jih še z nežnimi cvetovi rese in na veje povezala najlepši bršljan z značilnimi bunkicami. Pri nas za praznik spečemo tudi velikonočne jagnje iz nekoliko gostejšega biskvitnega testa in ga nato primerno okrasimo. Tako lepo je, da ga je kar škoda pojesti.« Velika noč je za mnoge praznik pirhov in dobre hrane, da pa bi bila ta čim bolj zdrava, poskrbi tudi Tanja Gobec iz Šentjurja. Predstavila je svoje ognjene dobrote, kot jih imenuje, in s tem uveljavlja lastno blagovno znamko. »Takole pravim: z rokami narejeno, z dušo zasoljeno,« je razložila Gobčeva. »Ponujam polnozrnati in kamutov kruh, testenine, potice, zavitke in pite s sezonskim sadjem, torte in peciva. Vse to spečem in pripravim iz sveže, sproti mlete in ekološko pridelane moke ter brez dodanega sladkorja. To so dobrote za prav vse, ki se strinjate, da je zdravje in dobro počutje na prvem mestu, a se hkrati ne želite odpovedati malim gurmanskim užitkom.« Gospa Tanja je za ljubljansko veliko noč na podeželju spekla potičke iz pirine moke in tako majhna je ravno pravšnja za bližajoče se praznike.
