Ko stojiš pod ladjo, se zdi beli kolos res ogromen, morju so odprti le neskončni balkonski nizi potniških kabin, sicer je plavajoče mesto obrnjeno vase ter proti pisanemu vrvežu, zaradi česar pozabiš, da si na križarjenju. Po strogih in zahtevnih testnih plovbah je Regal Princess (RP) nova največja ladja, ki so jo mesec dni pred rokom zgradili sosedi Italijani. Iz ladjedelnice Fincantieri v bližnjem Tržiču je pred dnevi popoldne v počasni plovbi pod kraškim robom mimo Devina in Miramara priplula do pomorske postaje pred osrednjim tržaškim nabrežjem in Trgom enotnosti, kjer jo je pozdravila množica domačinov, radovednežev in turistov.
Mogočna RP s 330 metri dolžine in 141.000 BRZ le za nekaj centimetrov prekaša mere dvojčice Royal Princess, ki jo je lani v angleškem Southamptonu krstila cambriška vojvodinja Kate. Veličastna in lepa ladja je prestižen objekt, o čemer priča tudi slovesna predaja ameriškemu naročniku Carnival Ltd. Na njej je bil pred dnevi tudi italijanski premier Matteo Renzi.
Namesto krmila »igrača«
Belo golobico, kot so lepotico ljubeče poimenovali delavci, upravljajo z orjaškega, 40-metrskega poveljniškega mostu z najsodobnejšimi napravami, namesto klasičnega velikega krmila 19-nadstropno velikanko, ki se pne 50 metrov pod nebo, usmerjajo z »igračo« – nekakšnim drobnim joystickom. Sicer so na velikanki, kot na drugih plavajočih hotelih, ohranjeni oziroma znova uveljavljeni standardi nesrečnega Titanika, 3600 potnikov je razvrščenih po plačilnih razredih, manj premožni in posadka so spodaj in skriti v trupu, proti vrhu ladje se šopiri razkošje. Tam pod nebom, soncem in zvezdami je hudo prestižno, odpira se drug svet, skrbno razmejen od drugih in varovan pred glasnimi užitki množičnega križarjenja.
Najnovejša ladja Princess Cruises spada v kraljevski razred – royal class –, ponaša se s pol večjim, tri nadstropja obsegajočim atrijem, zastekljenimi dvigali in marmornimi stopnicami v srcu ladje. Premore največje plavajoče filmsko platno v kinu pod zvezdami na vrhu ladje, kjer je še Sanctuary s tremi bazeni in restavracijami, v Bellini's baru ponujajo 75 različnih martinijev. Spominja na razkošje zlate dobe linijskih ladij, ki so od začetka 20. stoletja pa vse do 60. let povezovale Evropo in Ameriko.
Na čelu bele flote
Vrhnja razgledna ploščad z impozantnim skywalkom – dvema izbočenima zastekljenima mostovžema vratolomnih 40 metrov nad valovi – je dostopna vsem. Poleti bo Regal križarila po Sredozemlju, pozimi med toplim karibskim otočjem. Najcenejše in krajše vožnje ponujajo že od smešnih 400 evrov naprej. Za štiridnevno poskusno križarjenje od Trsta do Kotorja in v Benetke je nekaj sto srečnežev odštelo le 200 evrov, za mnoge delavce ladjedelnice je bila to nagrada.
Petsto milijonov vredna Regal je uradno admiralska ladja 18-glave flote belih princesk. Lastnik Carnival Corporation poleg Princess Cruises obsega še družbe Costa Crociere, Holland American Line in P&O Cruises ter nekatere manjše. Tradicionalna tržiška ladjedelnica Fincantieri, ki bo letos praznovala več obletnic iz bogate zgodovine (ladje so začeli graditi v času avstro–ogrske monarhije), je z okoli 5000 zaposlenimi druga največja evropska graditeljica razkošnih potniških ladij. Do danes je podjetje zgradilo kakšnih 7000 ladij, lani so imeli 85 milijonov evrov dobička. Kar 99 odstotkov podjetja je v lasti države, 40 odstotkov naj bi v kratkem prodali. Američani so naročili že za stotnijo ladij, v doku v Tržiču zdaj za P & O gradijo naslednjo razkošno velikanko Britannio. Seveda gre za nov rekord, dolga bo sicer »le« 330 metrov, a izmerjena na 141.000 ton in po valovih bo tovorila 5600 ljudi. Od leta 1990 so zgradili 65 potniških ladij, v zadnjih treh letih kar 12, kar ladjedelnico med največjimi svetovnimi proizvajalci uvršča na drugo mesto.
Ladja presežnikov
Italijani so ponosni, da so ladjo dokončali mesec dni pred rokom. Regal Princess, ki so jo Američani naročili spomladi 2010, graditi pa so jo začeli poleti 2012, je z nekaj novostmi zadnji krik ladjedelniške tehnologije in industrije, tako bo tudi servis za potnike pika na i. Do 2000 (trenutno 1364) članov posadke skrbi za številne restavracije, telovadnice, igralne salone, revijsko gledališče, bazene, knjižnico in seveda luksuzne suite in kabine.
Zadnje malenkosti in podrobnosti so pilili in se urili na potnikih na poskusni vožnji čez Jadransko morje, ker so ladjo dokončali pred časom, je namesto predvidenega 2. junija odplula na prvo redno sedemdnevno križarjenje iz Benetk do Aten že 20. maja, obiskala je Krf in Mikonos, Santorin in Istanbul. Iz Aten oziroma Pireja se je v Benetke vrnila mimo Kusadasija, Katakalona (Olimpija) in Dubrovnika. Junija in vse poletje bo križarila med Benetkami in Barcelono s skoki v vzhodno Sredozemlje. Jeseni se bo z Barcelone odpravila čez Atlantski ocean do Fort Lauderdala na Floridi, kjer bo pred zimsko sezono na Antilih še uradni krst ladje.