Kar dva tedna bodo Pokljuka, Kranjska Gora in Planica središče svetovne smučarije. Biatlonske tekme so na Pokljuki že nekaj dni in bodo do nedelje, alpski tekmi na progi v Podkorenu bosta veleslalomska danes in slalomska jutri, že deset dni za njima se bo začel tradicionalni planiški teden, ki traja v dolini pod Poncami od četrtka do nedelje (od 20. do 23. februarja).
Tako tekmovanje za pokal Vitranc kot tudi poleti v Planici sta tako imenovani klasični, tradicionalni prireditvi, a se ju v marsičem ne da primerjati. Mednarodna smučarska zveza (FIS) Kranjski Gori rada premika datum prireditve, Planica pa je vsako leto predzadnji konec tedna v marcu – že tu ima prednost. Gledalcev bo v Planici nekajkrat več kot pod Vitrancem, še posebno ko Peter Prevc in druščina skačejo, da se nam Slovencem kar milo stori. Precej drugače bo na tekmi svetovnega pokala v alpskem smučanju, kjer od slovenskih smučarjev težko pričakujemo kakšno uvrstitev blizu vrha. No, morda bi utegnila vsaj malo ogreti slovenska srca v Dol pri Ljubljani priženjeni Gorenjec, slalomist Mitja Valenčič, za katerega bo Kranjska Gora labodji spev, saj misli nehati tekmovati, in 21-letni veleslalomist Žan Kranjec, član ljubljanskega Novinarja. Če se ne motim, je Žan po nekaj desetletjih spet reprezentant iz, če drugega ne, ljubljanskega kluba, saj je sicer doma iz vasice Bukovica pri ne dosti večjih Vodicah. Da je Ljubljana športno obubožana, da društva in klubi dihajo in živijo samo s pomočjo aparatov, je že dolgo znano, da so športne dvorane in stadioni prazni, prav tako, kljub temu pa se ne zgodi nič, odgovorni kot noji tiščijo glavo v pesek.
Petrovič eksplodiral v sezoni 1985/86
Nekoč je bilo v Kranjski Gori marsikaj drugače. Proga ji je bila bliže, in ne v Podkorenu, veliki šef, uradno generalni sekretar pokala Vitranc, pa je bil dolga leta domačin, Kranjskogorčan Vojteh Budinek, sicer direktor hotela Lek. Malo manjši ali pa tudi ne, kakor se vzame, šef je bil Janez Šmitek - Kita, trener in po mnenju mnogih največji poznavalec alpskega smučanja pri nas, ki je z ekipo vzorno skrbel za pripravo prog. V intervjuju pred petnajstimi leti mi je Kita dejal, zelo neposredno, tak je bil vedno in je še danes, da so naši tekmovalci ovce ali kvečjemu pastirji, Norvežani pa Vikingi, bojevniki in lovci; Jure Košir in druščina so mu grozno zamerili te besede, polne simbolike in žal – tudi resnice.
Budinek je umrl za posledicami možganske kapi v 68. letu starosti, 1999. Istega leta je za vedno odšel tudi oče svetovnega pokala v alpskem smučanju Serge Lang. Vojteh Budinek je bil zadnja leta svojega življenja z dušo in srcem predan zamisli o skupni organizaciji zimskih olimpijskih iger treh dežel – Slovenije, Avstrije in Italije –, to je danes, ko denarja ni, sicer spet aktualno, vendar pa je vlak, vsaj kar zadeva nas, že odpeljal.
Slovenci smo v Kranjski Gori tudi zmagovali, že mnogo let je to znanstvena fantastika. Takrat se je tudi število gledalcev močno približalo Planici. Poleg Bojana Križaja, ki je v Kranjski Gori zmagal trikrat, sta se med Slovenci na najvišjo stopničko povzpela pokojni Rok Petrovič in Jure Košir.
Petrovič, pravi Ljubljančan in tudi član Novinarja (kar je bila tudi Mateja Svet), rojen 1966., je eksplodiral v sezoni 1985/86, ko je s kar petimi zmagami ter z enim drugim in tretjim mestom več kot prepričljivo kot prvi Slovenec osvojil mali kristalni globus v slalomski razvrstitvi. Nekaterim je šlo krepko v nos, ker je namesto na takrat svetih Elanovih smučeh tekmoval na Rossignolovih. Kmalu se je izkazalo, da je bila ta sezona vrhunec kratke smučarske kariere neverjetnega talenta. Na svoje najboljše čase je spomnil le še naslednjo sezono, ko je v Kranjski Gori osvojil drugo mesto, za Križajem; že leta 1988 je postavil tekmovalne smuči v kot in se posvetil študiju na ljubljanski fakulteti za šport. Leta 1991 je diplomiral na temo kršitve človekovih svoboščin v športu, jeseni 1993 pa bi moral magistrirati. Tik pred zagovorom magistrske naloge je septembra med potapljanjem pri Veli Luki na Korčuli utonil. Iz tega kraja Petrovičevi po Rokovem očetu, karizmatičnem, a tudi silno kontroverznem doktorju kineziologije Krešu Petroviču, tudi izvirajo. Nad potapljanjem je sina navdušil prav oče, morske globine in podvodni ribolov in ne smučanje sta bili njegovi veliki ljubezni.
Niso pa bili naši tekmovalci Križajevega in poznejših rodov prvi, ki so osvajali točke svetovnega pokala, že leta 1968, se pravi drugo sezono tega tekmovanja, sta na Vitrancu osvojila prve točke Jeseničana Peter Lakota in Blaž Jakopič.
Oče svetovnega pokala je Serge Lang Začelo se je na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja, ko so se v alpskih zimovališčih vse bolj odločali za tekmovanja, med prvimi pomembnimi mejniki pa so vsekakor zimske olimpijske igre leta 1963 v Garmisch-Partenkirchnu, kjer so bile prvič na sporedu tudi alpske discipline. Strmo pa se je začelo alpsko smučanje vzpenjati sredi šestdesetih let z uvedbo svetovnega pokala. Ta mu je dal popolnoma novo razsežnost, zlasti po zaslugi televizije, ki je z obema rokama zgrabila priložnost, da postreže svetu z novo atrakcijo, nad čimer so bili navdušeni tudi prebivalci krajev, katerih lepote je ob tekmovanjih kar mimogrede videlo »pol sveta«. Nič manj ni svetovnega pokala pozdravljala niti smučarska industrija, saj je dobila na malih zaslonih svetovno izložbo za svoje izdelke. Oče svetovnega pokala je Serge Lang, pokojni francoski novinar, publicist in sodelavec nekaterih francoskih in švicarskih listov, med njimi vrsto let tudi najbolj znanega športnega dnevnika na svetu, pariškega L'Equipa. Vplivni Francoz je avtoriteto in strahospoštovanje vzbujal že s svojo pojavo oziroma glasom in stasom. Ko je povzdignil glas, so se tresli in žvenketali kozarci in lestenci, če malce pretiravam: bil je ogromen dedec, v višino je meril okrogla dva metra, kilogramov je imel krepko čez sto. Za poskus je ogrel prav šefe L'Equipa, ki je že v sezoni 1965/66 neuradno uvedel svetovni pokal. Med svetovnim prvenstvom v alpskih disciplinah poleti 1966 v čilskem smučarskem središču Portillo je Lang prepričal funkcionarje FIS, tako da se je po sezoni 1966/67 že začelo prvo tekmovanje za svetovni pokal v alpskem smučanju. Še ena legenda svetovnega pokala – novinarska, naš Jože Dekleva - Pepi, se spominja, da je med svetovnim prvenstvom v Čilu nenehno snežilo, tekme so odpadale, zviti Lang pa je konservativne funkcionarje malodane zaklenil v hotelsko konferenčno dvorano in jih toliko časa prepričeval, da jih je prepričal. |
