VELENJE – Velenje je v pisnih virih omenjeno že v 13. stoletju, takrat trg je zdaj eno najmlajših slovenskih mest in peto po številu prebivalcev. Razvoj je doživelo predvsem zaradi rudarjenja in industrije. Staro mestno jedro se še vedno skriva pod gradom na skalni polici.
Prav prebivalci tako imenovanega Starega Velenja si želijo oživiti ta predel mesta, prenovili so že cesto, naredili pločnik ter obnovili star vodnjak, otroško igrišče in igrala. Oživljati so začeli tudi tržnico, ki so jo nekoč že imeli, kot nam je povedal predsednik krajevne skupnosti Andrej Kozlevčar.
Sončna sobota je bila kar prava za tržni dan. Na pločnike ob starih trških hišah so postavili številne stojnice, ki so čakale na rokodelce iz Velenja in širne Slovenije. V popoldanskem času je tržnica počasi oživela, stojnice so napolnili rokodelski mojstri in mojstrice.
Kovač grel železo na prenosnem mehu
Najbolj imenitni so bili že skoraj pozabljeni rokodelski poklici, med njimi je bil prav gotovo kovinopasar Ivan Vidic iz Društva rokodelcev Moravške doline, ki je v živo predstavil, kako nastajajo čudoviti zlati sakralni predmeti, kelihi, monštrance, in drugo cerkveno ter modernejše okrasje iz kovine, ki je v večini primerov pozlatena in posrebrena.
Kovač je grel železo na prenosnem mehu, ki ga je z nogo vrtelo mlado dekle, žareče železo se je spreminjalo v ograjne elemente. Čevljar je z lesenimi žebljički zbijal podplate čevljev in prikazoval način izdelave čevljev, ko še niso poznali lepil in so bili čevlji sešiti z dreto, nekateri pa okovani s posebnimi žebljički, da se usnje ni prehitro izrabilo.
Spretne vezilje so vezle prte z belo nitjo, rokodelki Branka in Nataša iz Moravč sta prikazali pletenje nogavic za narodne noše in izdelovanje igrač iz blaga.
Odprtje tržnice blagoslovil domači duhovnik
Tiskar je na težki stari preši tiskal spominske listine, ki jih je s teksti dopolnila pisarka, slikar je upodabljal bližnje hiše, steklo pa je spretno oblikovala Alenka in izdelovala vitraže v tehniki tiffany. Na stojnicah smo lahko videli še ročno izdelane preproge, pletene nogavice, kape, rokavice. Zanimive so bile stojnice z minerali, izdelki iz gline in različnimi voščilnicami, našli smo tudi veliko izdelkov iz lecta in nekaj domačih likerjev.
Med stojnicami je zaigral ansambel z glasbili, ki so jih naredili sami ali jih našli v domači hiši, še posebno zanimiv je bil tamburin, narejen iz veje in zamaškov za steklenice.
Uradno vnovično odprtje rokodelske tržnice je blagoslovil domači duhovnik, zaigrala je godba na napihala, prireditev je popestril in povezoval poštar Peška, v večernih urah pa so za veselo druženje poskrbeli domači gostinci in ansambel Krajcarji.
