Pravijo, da slika nadomesti sto besed. Danes je ta izrek še kako resničen, saj je vsak mobilni telefon obenem tudi fotoaparat ali kamera. Ni pa prav veliko zanesenjakov, ki fotografirajo in snemajo pod vodno gladino. Andrej Voje, magister elektrotehnike, je od podvodne fotografije presedlal na podvodno snemanje s 3D-kamero. Je edini v Sloveniji, ki se ukvarja s to dejavnostjo.
Na vseh celinah
Andrej Voje je že v otroštvu, ko je hodil v kolonije, z masko in dihalko v ustih opazoval in občudoval življenje pod morsko gladino. Prva srečanja s svetom tišine je doživljal na Debelem rtiču, ko pa je pri bratrancu dr. Andreju Natlačnu videl njegove foto- in videoposnetke, so ga ti tako prevzeli, da se je tudi sam zapisal tej dejavnosti. Že leta 1992 je spremljal bratranca na Tajskem, kjer se je potapljal z jeklenkami in snemal, on pa snorkljal in pritiskal na sprožilec. Kmalu po vrnitvi je opravil potapljaški tečaj in že čez 14 dni z bratrancem odpotoval na Maldive.
Njegova pot podvodnega fotografa je v primerjavi z drugimi nekaj posebnega. Prej je spoznaval in snemal tropsko podmorsko življenje, šele pozneje se je posvetil Jadranu. Potapljal se je na vseh celinah razen na Antarktiki. Rad poudari, da je bil pod morjem okoli sveta. Vsa njegova popotovanja po svetu so bila izključno namenjena snemanju morskih živali. Ko si je postavil za cilj posneti morske pse, se je odpravil na Bahame, za morske pse kladvenice na Kokosov otok v Tihem oceanu, živopisne rakce na indonezijski otok Sulavezi, mante na Palau, Mikronezijo in na Azorske otoke.
Posebnost 3D-kamere
Začetki so bili namenjeni makrofotografiji. Z objektivi za makrofotografijo je delal posnetke manjših delov podmorskega sveta, kot so rakci, polžki in ribice. Morske pse, delfine, kite, mante, koralne grebene pa je zatem snemal z objektivi za ambientalno fotografijo. Večkrat se je udeležil tudi tekmovanj in prejel nekaj nagrad. V slovenski izdaji revije National Geographic je objavil reportažo, zadnje leto pa za RTV Slovenija pripravlja podvodne reportaže za oddajo Med valovi. Tako je nastajala njegova zbirka podvodnih fotografij. V 24 letih je opravil 1200 potopov, posnel več kot 30.000 fotografij in prepotoval več kot 580.000 kilometrov. Naš modri planet je obkrožil že štirinajstkrat. Številne fotografije so na ogled na njegovi spletni strani www.oceanus.si.
Andrej je v zadnjem času naredil še en preskok. Zdaj snema s 3D-kamero. Ta gledalcu pričara še globino. Ko je svojim sosedom doma prvič predstavil 3D-posnetke, je bil odziv neverjeten – v istem hipu so vsi skočili pred TV in z rokami lovili ribe.
TV-zaslon je tako postal akvarij sredi dnevne sobe.
Do Lune in nazaj je približno 750.000 kilometrov. Če bi se Andrej odpravil na Luno, bi bil zdaj nekje na polovici poti nazaj na modri planet. Zato v šali pravi, da mora še nekaj časa potovati pod morjem okoli sveta, da se bo naposled lahko vrnil domov. »Vseskozi sem si želel, da bi nekje na morskem dnu našel starodaven gusarski zaklad. In res sem ga. V vsaki luknji koralnega grebena sem našel kakšen biser, na vsaki polici koralnega grebena kakšen dragulj. Tu je življenja v izobilju. Sem našel dovolj? Bom nehal iskati? Odgovor je jasen. Iskal bom še naprej. Veliko trenutkov sem ujel na film, še več v svoj spomin. To so moji največji zakladi. Iščem jih na poti pod morjem okoli sveta.«
Božal je manto
Srečanje z mantami na Azorih, ko je sredi morja opazoval jato 23 mant, mu je ostalo v neizbrisnem spominu. Z eno izmed njih se je tako spoprijateljil, da sta si drug drugega ogledovala kar 45 minut. Med potopom je vseskozi krožila okoli njega ter se prepuščala božanju izdihanih zračnih mehurjev, Andreju pa dovolila, da jo je nekaj časa božal po njenih prostranih krilih.
