Pod Krvavcem se zbujajo s podganami

POŽENIK – »Že moj oče in stari oče sta izdelovala štirne,« je pripovedoval 80-letni Jože Frantar iz Poženika. Zato se pri njih po domače reče kar Pri Štirnarju. Njegova domačija je kot iz škatlice. Pravzaprav je takšna celotna vasica, ki je kandidirala za najlepšo vas, »a nam zlepa ne uspe«, razočarano priznava Frantar. Tedaj je stopil na vrt in pokazal s prstom na najbližjega soseda: »Zaradi Cirila Močnika!« Deset let mlajši sosed je svojeglav človek. Njegovo dvorišče je posejano z navlako. Vsaj šest neuporabnih nakladalk smo našteli, kar več nedelujočih traktorjev, tam je neugledno stal celo viličar, okoli viličarja pa čas, ki se je v nekem trenutku povsem ustavil. Po blatni navlaki, prepojeni še od prejšnjega naliva, so svobodno skakale kokoši. Vrata v Cirilovo stanovanje so bila na stežaj odprta. Pred njimi se je šopiril ogromni petelin. Ko smo se naslednjič ozrli za pernatim nastopačem, ga ni bilo več. Najbrž je smuknil v hišo ...

Pes s telečjo glavo

Po dvorišču je bila nastlana stelja. »Včeraj jo je pripeljal za celo prikolico,« je zmajeval Jože. »To je pokvarjena silaža,« je žolčno izrekel. »Potem pa to suši in s tem živino futra,« je dejal. »Včasih so njegove krave tako grižave …« Jože kar ne more pozabiti dogodka izpred meseca. Ko je morala menda ukrepati tudi inšpekcija. »Veste, kravo je imel tam zunaj brez hrane vsaj štiri dni privezano,« se je spominjal. »Tisto jutro je negibno obležala …« Videl je na lastne oči: nekdo jo je prišel potem iskat, ker ni mogla vstati, jo je oni usmrtil in odstranil. »Ko sem mu zadnjič rekel, v cajtnge te bom dal, mi je nagajivo odvrnil, če nimam slučajno nič drugega za delati.« Pa je Jože slednjič to vseeno storil, tudi zato, ker ima že vrh glave vsega smradu, zaradi katerega komaj živi, ki mu uničuje prigarano pravljico, ki bi jo lahko imel tu pod Krvavcem, pa je nima, še več, dovolj ima že vseh teh podgan, zanemarjanja živali ter naraščajoče svinjarije, ki se hočeš-nočeš zliva tudi k njemu. Pred dnevi je njegov mešanec Džoni za nameček prinesel še kosmato telečjo nogo; menda je veselo prinesel tudi telečjo glavo! Jožeta zato še kako skrbi higiena, ki je na drugi strani ograje – na psu. »Dokler je bil njegov oče živ, je bilo še vse v najlepšem redu, potem mu je ušla žena, tudi s svojimi otroki nima več stikov.«

Za vse je sam

Do kmetije, po domače pri Žumerjevih, kjer kraljuje 70-letni Ciril Močnik, smo imeli le nekaj korakov. Cirila smo našli v hlevu. Ob domačih vižah, ki so na ves glas zvončkljale iz radia, je mukalo deset njegovih krav in telet. »Za enega samega imam nemara res preveč živali,« je uvodoma priznal mož v delovni opravi. »S tristo evri penzije,« je dejal, »mi kaj drugega niti ne preostane, kot da noč in dan kmetujem in se ob vseh pufih borim krčevito še za svoj obstoj.« Vsi domači so ga medtem že zapustili. Zato tudi gospodarskega poslopja, katerega ostrešje se je že zdavnaj porušilo, ne more popraviti. »Ko so bili moji starši še živi, je bilo vse v redu, zdaj pa sem za vse sam,« je ponovil nekdanji prevoznik. »Mlad človek, veste, je neumen kot noč,« si je poočital. O svoji ženi ni imel prav nič lepega za povedati. Podobno ne o sosedu Jožetu. »Veste, on je človek z dvema levima rokama, ki mu delo nikdar ni dišalo.« Da bi mu kakšna krava poginila, ni vedel nič, steljo, ki jo je tako malomarno nastlal, pa da bo že v kratkem pospravil.