JUBILEJ

Pod Krimom gasijo že okroglo stoletje

Objavljeno 14. maj 2013 21.05 | Posodobljeno 14. maj 2013 21.06 | Piše: Lovro Kastelic

Gasilsko društvo Kamnik pod Krimom je največji ponos vasi.

Svečani pozdrav poveljnika Mirana Reparja in njegovih gasilcev. Foto: PGD Kamnik pod Krimom

KAMNIK POD KRIMOM – Ko se ozremo s pobočja, se nam pred očmi prikaže 163 km2 veliko plitvo jezero. V domišljiji seveda. Ko se je to potem postopoma zaraslo v barje, so se na obronke začeli naseljevati prvi prebivalci – koliščarji. Danes so na Barju plodne kmetijske površine, sijajni razgledi in odmaknjenost od asfaltne džungle pa privabljajo vse več novih in novih priseljencev.

»Mi se imamo za Notranjce!« je sredi Kamnika pod Krimom, največje vasi v Krajevni skupnosti Podpeč-Preserje, ki šteje že 850 prebivalcev, tedaj glasno poudaril poveljnik tamkajšnje PGD Miran Repar. To vasico sicer zaznamuje obrtništvo, tudi gostinstvo, le kdo vendar ne pozna Zgornjega Kirna?!

Gasilsko društvo Kamnik pod Krimom je največji ponos vasi

»Jaz pa se nimam za nič!« je vskočila Dragica Brancelj, gospodična je le predsednica PGD Kamnik pod Krimom. »Veš, smo že raje Notranjci kot pa žabarji!« sta se še družno nasmehnila. Ljudstvo, ki živi v teh barjanskih obrobjih, je že od nekdaj kleno, trpežno, marljivo, svojeglavo in zvesto. Nadvse spoštljivo do svoje grude in tradicije. Še kako tradicionalno je tam tudi gasilstvo. V njihovi občini imajo tako deset gasilskih društev. V Kamniku, denimo, te dni praznujejo že stoto obletnico.

Zbrani ob podobi sv. Florjana, le ovinek stran je tudi gotska cerkev istoimenskega svetnika iz daljnega 15. stoletja, so davitelji ognjenih zubljev obujali še čisto sveže spomine. Ravno so vse pospravili. Dan prej so imeli namreč proslavo, v čast stoletnici. Ogromno ljudi je prišlo, z vseh koncev Barja, pa še od kod. Že opoldne je bila svečana maša, maševal je sam preserski župnik Marko Košir. To je bila maša za gasilce. Nadaljevalo se je s proslavo, podelitvijo priznanj, predstavili so tudi kratko kroniko. Ko so se spomnili začetkov in se potopili daleč nazaj, v maj 1913. Ko se je prvega občnega zbora udeležilo 21 članov. Za prvega načelnika so potem izvolili Franca Petriča, za njegovega namestnika pa Ivana Franclja. Tega so prosili, ali bi odstopil del svojega vrta, da bi iz dveh delov sestavili parcelo za gasilski dom. Vsem zidarjem so potem plačali po štiri krone na dan. Ustno izročilo pravi, da je bil ta dom potem zgrajen v bližini preserske šole. Prvo vajo z gasilsko opremo so izvedli že avgusta, decembra 1913, na dan pred božičem, pa se je društvo prvič udeležilo požarne akcije, ko sta zgorela župnikova štala in pod.

Leta 1929 so si gasilci kupili nov svet in zgradili nov gasilski dom. Od tam kraljujejo vse do danes, ko so praktično že zgradili povsem nov gasilski dom. Ta je odslej na poti proti Prevaljam. »Sirena je že postavljena, vrata pridejo ta teden,« je ponosno dejala Dragica. Ob stoti obletnici se kamniški gasilci (njihovo društvo šteje že 240 duš, še posebno se lahko pohvalijo z izjemno številnim naraščajem) selijo tudi zato, »ker so potrebe znatno večje«, kot je dejal Repar. Zdajšnja garaža je namreč toliko prenizka, da mora biti najnovejše gasilsko vozilo zato spravljeno povsem drugje!

Oba sogovornika sta še kako ponosna tudi na prizadevnost dvajseterice domačih gasilcev, ki so gradili ta dom. »Tudi drugi sovaščani so s srcem vpeti v delovanje in razvoj društva,« pripomnita. Zdaj, po sto letih, je ta v rokah mladih, mladih in zanesenjaških moči, no, da ne bo kakšne zamere, v njihovih vrstah je še zmeraj agilni starosta, Ivan Makovec, na čigar plečih je že več kot osem križev! Leta 2010 jim ni bilo niti malo težko pomagati pri huronskih poplavah, ki so prizadele barjanske kraje, pa pri gašenju borovniškega Lika, lani so uspešno pogasili še požar v kletnih prostorih bližnje železniške postaje. »Zadnja intervencija ...« je v tistem pomislil Repar, »ta je bila nedolgo nazaj, prejšnji mesec, ko je pri kurjenju zagorela trava, kaj lahko bi zagorel še telefonski drog.« Pa ni!

Tam pri podobi sv. Florjana so jim misli še vedno brenčale in bežale, videlo se je, pravzaprav se jim je prav dobro zdelo, da jim je uspelo na to mega gasilsko veselico privabiti tudi Modrijane. Že pred tremi leti so si segli v roke. Pred tremi leti? »Saj so tudi zdaj vsi njihovi vikendi že zasedeni za tri leta vnaprej!« kar nismo mogli verjeti Dragičinim besedam, besedam predsednice PGD Kamnik pod Krimom, društva, ki praznuje častitljiv jubilej.

Deli s prijatelji