Najprej malo za šalo. Pri srečanjih s prijatelji, kolegi, znanci in drugimi je ob pozdravu za večino obvezno vprašanje: »Kako si?« Običajno sledi odgovor: »V redu, gre,« čeprav Slovenci tudi radi pojamramo v slogu: »Ah, kaj bi ti govoril...« ali pa se pošalimo z: »Tako kot drugi hočejo.« No, letos bi lahko plebiscitarno sprejeli naslednji univerzalni odgovor na podobno vprašanje: »Počutim se olimpijsko!« Te ideje ni zanetila samo moška rokometna reprezentanca, ki se je minuli vikend v velikem slogu uvrstila na olimpijske igre v Riu de Janeiru, temveč tudi uspehi drugih olimpijcev, za katere bomo navijali avgusta, ko se bodo v Braziliji borili za nove mejnike na svojih športnih poteh.
Olimpijska vročica v Sloveniji ta teden vidno narašča. To gre pripisati tudi marketinškim akcijam Olimpijskega komiteja Slovenije, ki Slovenke in Slovenke vabi k športnemu načinu življenja z lovljenjem njihovih lastnih olimpijskih norm. Eden izmed vrhuncev olimpijskega ogrevanja bo nedvomno petkov obisk predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomasa Bacha v Ljubljani. Ob tej priložnosti so pri OKS poskrbeli za pester program, vključno z odprtjem olimpijskega izobraževalnega središča in muzeja, predstavitvijo oblačil slovenskih olimpijcev, dobrodelno akcijo za socialno ogrožene športnike, ugledni gost pa bo v popoldanskih urah celo tekel skupaj z znanim slovenskim tekačem, sicer predsednikom države Borutom Pahorjem, in glede dodatnih izplačil za tako imenovano stalno pripravljenost sprenevedavo ministrico za šport Majo Makovec Brenčič na stadionu na Kodeljevem. Upam, da Bach ne bo preveč vztrajal pri klepetu o etiki, načelnosti, pravičnosti...
Upam tudi, da bo znal predsednik OKS Bogdan Gabrovec, ki dela v dobro slovenskega športa in že ima kaj pokazati, skupaj s sodelavci visoki obisk izkoristil tudi za taktno lobiranje okrog zakona o športu. Državni birokrati namreč silno mencajo s pripravo popravljenega osnutka zakona, ki je vse prej kot življenjski za športno družbo. Zato bi lahko Thomas Bach v svojem nagovoru povedal tudi kakšno besedo, ki bi bila v podporo slovenskemu športu kot civilni sferi v bitki s pohlepom državnih institucij, ki jim ni mar za javno dobro. Da ne bi ostalo samo pri hahljanju, trepljanju, prijaznih frazah, fotografiranju in prijetni večerji.
