Ste kdaj pomislili, koliko vas stane res poceni pripomoček, ki ste ga kupili po pošti v eni izmed spletnih trgovin? »Kako je mogoče, da je to tako poceni?« ste morda rekli. No, ni ravno tako. Cena je visoka in jo plačujemo vsi, ki bremenimo ta naš čedalje manjši planet.
Kos plastike, kovine ali obojega, ki neverjetno točno pripotuje iz oddaljenih krajev, nas najprej razočara na pogled. Slika, na osnovi katere smo izdelek izbrali, je obetala lepoto in rešitev našega osebnega izziva hkrati. Pa ne le tega. Pomirjeni smo uporabili plačilno kartico, saj smo počeli nekaj dobrega tudi za tiste reveže, ki to napravico izdelujejo, ali vsaj tiste, ki jo od kjer koli na svetu za ceno ene runde v zakotnem bifeju tudi dostavijo.
Prva streznitev torej pride, ko na hitro podkracate poštarju svoj podpis na njegov dlančnik in z vznemirjenjem odprete kupljeno blago. Oooh, dahnete začudeno v svojo novo pridobitev. Na videz je reč drobnejša, bolj grobo izdelana od tiste na sliki. Držite jo v rokah in gledate, kako bi jo uporabili, jo obračate, si jo ogledujete z vseh strani.
Če vam ob tem pade iz rok ali jo preveč strastno stisnete, ste kar naenkrat lahko brez denarja in brez upanja, ki ste ga položili v svoj nakup.
Nihče ne pomisli, kaj počnemo s tem, ko kupimo poceni kos ali ko kupimo že tretji pripomoček iste vrste, potem ko sta se prva dva pokvarila. Res, kitajska gospodarska rast cveti. Njeni voditelji načrtujejo, da bodo do leta 2050 svojo deželo popeljali na vrh svetovne gospodarske elite. A skupaj s tem bo takrat, če se nič ne spremeni, ječalo tudi okolje. Neverjetne količine nepotrebnih, zavrženih ali odsluženih reči bodo zasule naša smetišča. Ne vemo, kako modro bodo voditelji te nove gospodarske velesile uporabljali svojo moč. Jo bodo usmerili v boljše življenjske razmere ali v neizprosen boj za prevlado? Kaj bo z našo blaginjo, če bomo vse več dodane vrednosti porabili za poceni nakupe v tujini, in ne doma?
Seveda ne gre le za Kitajsko. Z izpolnjevanjem želja bogatejših se ukvarja vse več nerazvitega sveta, ki v srkanju denarja, v zameno za nekaj trenutkov naše sreče, vidi svojo prihodnost. Pri tem tisti, ki imajo od tega največ koristi, nimajo slabe vesti, če delo slabo plačajo, če izkoriščajo delo otrok, ne plačujejo davkov, zanemarjajo skupne potrebe. S tem ko svet postaja vse manjši, tudi tisto, kar je poceni, postaja vse dražje.