LJUBLJANA – Vladna komisija za izvajanje zakona o popravi krivic je sprejela sklep o pobudi državnemu zboru, naj obsodi komunistični totalitarni režim in njegove zločine v Sloveniji, odpravi, kolikor je to mogoče, posledice komunističnega režima, omogoči razvoj evropske zavesti o uničujočih posledicah totalitarizmov, med drugim tudi komunizma. V svoji pobudi, ki jo je državni zbor prejel 9. julija 2012, omenjena komisija med drugim, denimo, poziva k sprejetju Resolucije o evropskem spominu in vesti, ki jo je sprejel Evropski parlament leta 2009. Komisija med drugim tudi poziva, da bi v Sloveniji obeležili 23. avgust kot evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, naj se analizirata zakonodaja in izvajanje zakonodaje, da bi se izločili vsi ostanki totalitarne miselnosti, počasti upornike komunizmu in borce za suverenost Slovenije, dopolni učne načrte z vsebinami o polpretekli zgodovini, razlikah med demokracijo in totalitarizmom, domoljubju ...
Vodja poslanske skupine Pozitivna Slovenija Jani Möderndorfer je na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje o pobudi, ki jo je na državni zbor naslovila Komisija Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic.
Ideološki razkol
»Na Vlado RS naslavljam vprašanje, ali gre za uradno pobudo Vlade RS oziroma ali se z njo, glede na to, da gre za komisijo vlade, ki je naslovljena na državni zbor in opremljena z dopisno glavo Vlade RS, Vlada z njo strinja oziroma jo podpira,« je v poslanskem vprašanju zapisal Möderndorfer. Pobuda namreč po njegovih besedah presega pristojnosti Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic, poleg tega pa gre za nadaljevanje politike delitev in izključevanja, ki smo ji bili priča, denimo, pri izključitvi praporščakov pri proslavi ob dnevu državnosti. Dodaja, da gre za ustvarjanje ideološkega razkola, saj si nekaterih danih pobud – kot sta počastitev upornikov komunizmu in borcev za suverenost Slovenije ali pa analiziranje zakonodaje, v kateri se nahajajo ostanki totalitarne miselnosti – ni mogoče razlagati drugače.
Brez totalitarne miselnosti
»Mar komisija ocenjuje, da je bila slovesnost ob 70-letnici ustanovitve prve vaške straže na Joštu pri Horjulu, na kateri je Ivan Oman javno izrazil svoje prepričanje, da so vaški stražarji šele zdaj dobili priznanje enakopravnosti oziroma enakovrednosti z NOV kot borci zoper okupatorja, primerna počastitev komunističnih upornikov?« sprašuje Möderndorfer. »Kot poslanec samostojne in suverene države Republike Slovenije po 21 letih samostojnosti ocenjujem, da se je RS razvijala kot demokratična država in da v njeni zakonodaji in ravnanju do zdaj ni nobene totalitarne miselnosti (če odmislimo izbris leta 1992). Ponosen sem na to, da je RS posebno skrb namenila človekovim pravicam in svoboščinam in da vseskozi poleg že omenjene skrbi za popravo medvojnih in povojnih krivic dopušča oziroma omogoča demokratično razpravo o zgodovinskih dejstvih. Nasprotujem pa temu, da vlada ali njena posebna telesa na podlagi medvojne in povojne zgodovine povzroča(jo) nove ideološke delitve,« je poudaril vodja poslanske skupine PS.
Državni zbor se ni strinjal s pobudo SDS
Spomnil je, da je državni zbor oktobra 2009 sprejel Deklaracijo o seznanitvi z Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. To pobudo je na državni zbor leta 2009 naslovila takratna največja opozicijska stranka SDS. Državni zbor je s seznanitvijo z Resolucijo izrazil spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih režimov in hkrati poudaril, da je v svojem delovanju po letu 1990 Republika Slovenija storila veliko za to, da se popravijo krivice, ki so bile državljankam in državljanom Slovenije storjene v obdobju od leta 1945 do leta 1990. Posebej s sprejetjem predpisov, ki so omogočili popravo krivic političnim zapornikom, obsodbo povojnih pobojev, odkrivanje in ureditev prikritih grobišč protipravno pobitih oseb, vračanje po vojni krivično odvzetega premoženja in mnogimi drugimi dejanji. Državni zbor se takrat ni strinjal s pobudo SDS, da vlada na osnovi priporočila Evropskega parlamenta razglasi 23. avgust za dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov.
Kaj je delo komisije
Zakon o popravi krivic, sprejet leta 1996, ureja pravico do povrnitve škode in pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivšim političnim zapornikom in svojcem po vojni pobitih oseb, postopek za uveljavljanje teh pravic ter organe, ki odločajo o teh pravicah. Zakon o popravi krivic priznava omenjene statuse in pravice za obdobje od 15. maja 1945 do 02. julija 1990. Komisija Vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic je na podlagi omenjenega zakona pristojna odločati o priznanju statusa bivšega političnega zapornika oziroma statusa po vojni pobitih oseb oziroma žrtev povojnega protipravnega odvzema življenja in o pravicah, ki pripadajo tem statusom, to je pravici do odškodnine v vštetju odvzema prostosti v pokojninsko dobo.
To se še nikoli ni zgodilo
Gre torej za komisijo, ki deluje že več kot 15 let. Do zdaj je ravnala skladno in v okviru omenjenega zakona, pravi Möderndorfer in dodaja, da nikoli ni oblikovala ali drugim državnim organom v imenu vlade posredovala pobude, kot je pričujoča. Za proučevanje totalitarne zgodovine je vlada, ki jo je vodil predsednik Janez Janša, namreč ustanovila Javni zavod Študijski center za narodno spravo. Namen oziroma delo tega Zavoda je, da na področju znanosti evidentira in dokumentira ter raziskuje zgodovinsko dediščino totalitarizma na Slovenskem v 20. stoletju, dopolnjuje podatkovne zbirke na temo raziskovanja totalitarizmov, dokumentira ustne izpovedi političnih zapornikov oziroma žrtev totalitarnih režimov. Ta Zavod izdaja tudi publikacije, ki izvirajo iz podatkov, zbranih na področju proučevanja te totalitarne zgodovine.
