LJUBLJANA – Številna društva in organizacije, ki se tako ali drugače ukvarjajo z živalmi, so na notranjega ministra Gregorja Viranta naslovila pobudo za prepoved vseh pirotehničnih sredstev v Sloveniji. »Prepričani smo, da bo pobuda večine slovenskih živalovarstvenih društev in organizacij tudi v mnogih poslanskih skupinah dobila pomen in posluh za problematiko, s katero se predvsem v prazničnih dnevih srečujemo vsako leto, nedolžne žrtve tega nesmiselnega početja pa so največkrat tako nedolžni posamezniki kot tudi živali,« so ob tem zapisali.
Država dovoljuje, nadzora pa ne zna vzpostaviti
Kot so zapisali pobudniki, zaščitniki živali in naravovarstvene organizacije ves čas opozarjajo, da je glasno pokanje pirotehnike za živali hud stres in da negativno vpliva na njihovo zdravje. In ne le to: vsako leto se dogajajo tudi hujše poškodbe pri ljudeh, ki pirotehniko v prazničnem času uporabljajo. Navkljub vsem negativnim posledicam in utemeljenim razlogom proti uporabi pirotehničnih sredstev pa država dovoljuje prodajo, uporabo pirotehnike, nadzora nad vsem tem pa žal ne zmore, so državo okrcali podpisniki.
Uporaba pirotehničnih sredstev, kot je pokanje petard ali spuščanje raznih raket, predstavlja problematiko tako pri ljudeh kot živalih. Med prazniki, ko je uporaba teh sredstev najpogostejša, je zaznati povečano število poškodb med hišnimi živalmi, medtem ko lahko glasna pokanja za živali pomenijo velik stres, s stresom pa so pri živalih povezane številne bolezni, še opozarjajo podpisniki. Med drugim lahko pok petarde izniči usposobljenost psa pomočnika in psa vodnika slepe osebe, lahko pa v danem trenutku tudi ogrozi življenje skrbnika (slepe osebe), saj je slepa oseba popolnoma odvisna od vodenja svojega psa.
Na mestu, kamor je bila petarda odvržena, ostajajo deli plastike iz petard ter kemične snovi, s katerimi je petarda napolnjena. Primeri: 1. Da se na silvestrski večer močno povečajo koncentracije trdnih delcev v ozračju, ki vrhunec dosežejo malo po polnoči, je sicer že nekaj časa znano (merilniki Agencije za okolje so na primer ob prehodu iz leta 2010 v 2011 v Zagorju izmerili kar petkrat preseženo dovoljeno povprečno dnevno vrednost delcev PM 10). Koncentracija delcev PM 10 se meri s težo vseh delcev, manjših od 10 mikrometrov, v kubičnem centimetru zraka. A to merilo je lahko zavajajoče. Nabor takih delcev je zelo raznolik in večina je tako majhna, da je njihova teža v skupni izmerjeni teži zanemarljiva, povečanja njihove koncentracije v ozračju pa tako pogosto sploh ni mogoče zaznati. Gre za nanodelce, delce z velikostjo, ki je do tisočkrat manjša od desetih mikrometrov. Teh ne nadzoruje nobena uradna institucija.2. Junija 2011 je Slovenija praznovala 20 let samostojnosti. V čast tej obletnici so pripravili tudi petminutni ognjemet. Na strehi Vegove gimnazije, približno 300 metrov zračne črte od središča eksplozij, je skupina znanstvenikov z Inštituta Jožef Stefan namestila merilnik koncentracije nanodelcev v zraku, napravo, ki so jo kupili malo pred tem in ki ne meri skupne teže delcev, temveč njihovo število. Prvo povečanje koncentracije nanodelcev so ugotovili 17 minut po ognjemetu. Uro po začetku ognjemeta je sledil drugi val. Koncentracija nanodelcev je dosegla 24 tisoč delcev v kubičnem centimetru zraka, nekajkrat nad naravnim ozadjem. Kemijska analiza je jasno pokazala, da delci izvirajo iz ognjemeta, saj so bile zaznane vse snovi, ki jih raketam dodajajo za barvne učinke, kot so magnezij, železo, baker, aluminij in molibden. »Preden smo kupili napravo, smo lahko nevarnost samo opisovali, dokazati pa nismo mogli ničesar,« pravi dr. Maja Remškar z Oddelka za fiziko trdne snovi na Inštitutu Jožef Stefan, avtorica edine slovenske knjige o nanovarnosti.Močan hrup in zvok pokov predstavljajo zvočno onesnaževanje in ga je praktično nemogoče omejiti. Lahko je vzrok za hujše duševne motnje ter stresna stanja ljudi.
Pri uporabi pirotehničnih sredstev je največ kršitev zakonskih določil. Do kršenja zakonskih določil prihaja že pri samem uvozu in trgovanju s pirotehničnimi sredstvi. Pri uporabi pirotehničnih sredstev se kršitve nanašajo na starostno omejitev uporabnikov, terminske omejitve in neupoštevanje določil o okoljih, v katerih je ali ni dovoljena uporaba pirotehničnih sredstev.
Nadzor nad uporabo pirotehničnih sredstev je nemogoče uspešno izvajati. Za neučinkovitost in nezmožnost nadzora ni kriva policija, temveč zakonska določila in omejitve, ki določajo uporabo pirotehničnih sredstev ter neobvladljiva množičnost tega početja. Navsezadnje je največji problem, da policija ne zmore posredovati pri vseh kršitvah.
Živali, v nasprotju s človekom, niso sposobne razlikovati med zvoki resnične nevarnosti in "navidezne" nevarnosti, kot lahko označimo zvoke pirotehničnih sredstev. To pomeni, da si žival ne zna razložiti, kaj je vzrok določenim zvokom in jih zato sprejema kot potencialno in konkretno nevarnost. Posledice tega so lahko stresi, neobvladljiv strah, fizične in duševne posledice za njihovo zdravje, motnje njihovih naravnih življenjskih funkcij, s katerimi lahko posledično povzročimo tudi smrt, nenadzorovan beg od hrupa in velike možnosti avtomobilskih nesreč, v katerih so lahko žrtve tudi ljudje.
Pri prodaji pirotehničnih sredstev gre za komercialni dobiček. Vsekakor se postavlja vprašanje, ali je prodaja izdelkov etično upravičena in opravičljiva. Pri kupovanju tovrstnih izdelkov se pojavlja tudi socialno-finančno vprašanje, saj gre za nakup izdelkov, ki niso eksistencialno potrebni. Izkušnje pa kažejo, da najmnožičnejši porabniki teh izdelkov prav socialno slabše situirani posamezniki, družine, predvsem pa otroci oz. mladoletne osebe.
Z uporabo pirotehničnih sredstev ljudje zagotovo ne zadovoljujejo svojih eksistencialno bioloških ali družbenih potreb. Nemogoče je, da bi ob poslušanju teh zvokov občutili zadovoljstvo. Prav tako ne gre za fizično odvisnost, zaradi katere se posameznik temu početju in tem zvokom ne bi mogel odreči. Namen te uporabe je drugačen: tovrstno početje je vedno usmerjeno k drugim, proti in zaradi drugih. Nikoli ni usmerjeno k samemu sebi, zaradi sebe in za sebe. Gre za sebično početje, ki naj bi druge opozarjalo, da uporabnik s tem početjem obvlada situacijo in vpliva na druge. Petarde so namreč uporabljene predvsem v urbanih okoljih (npr. metanje pirotehničnih sredstev skozi okna, balkone ...). Uporabniki torej želijo, da bi te zvoke slišali drugi. Pri tem gre za zadovoljstvo zaradi posledic reakcij in vplivov, ki jih imajo zvoki na druge ljudi. Za uporabnike je to početje še posebej privlačno, saj so v vsakem primeru zaščiteni in nedotakljivi, saj za svoje početje skoraj nikoli ne odgovarjajo.
Na tem mestu je smiselno omeniti podobnosti oz. asociacije na vojne razmere. Predstavljajmo si, kakšne občutke doživljajo ob zvokih pirotehničnih sredstev vsi tisti, ki so kdaj doživeli vojno. Vse to so zvoki, ki se v ničemer ne razlikujejo od tistih v pravi vojni, in je tako silno težko odmisliti strah in tesnobo, ki se ob tem pojavljata.
Pogosto slišimo, da je uporaba petard že tradicija, s katero naj bi ljudje praznovali novoletne praznike. Kljub temu, če je neko početje označeno kot tradicija, to še ne pomeni, da je etično sprejemljivo in opravičljivo. Tradicije so lahko tudi nekaj slabega, negativnega, škodljivega, neetičnega (suženjstvo, razna žrtvovanja ...). Trdimo lahko, da obravnavana navada ne ohranja in ne posreduje nobenih pozitivnih vrednot. Naj omenimo le še to, da je ta navada privzeta od drugih kultur in družbenih skupin.
Zavedno ali nezavedno z nakupovanjem in uporabo pirotehničnih izdelkov podpiramo sodobno suženjstvo. Vsesplošno znano dejstvo je, da večina pirotehničnih izdelkov prihaja iz vzhodnih držav (predvsem Kitajske), kjer v skritih tovarnah v prisilnem delu in sramotnih razmerah izdelujejo tovrstne izdelke otroci.
Govorimo o primerjavi v odnosu družbe in zakonov do kajenja in do uporabe pirotehničnih sredstev. Po novem tobačnem zakonu so nekadilci zaščiteni na skoraj vseh javnih mestih, v primeru kršitve pa so kršitelji kaznovani. Ljudje in živali, ki petard ne uporabljajo, pa so popolnoma nezaščiteni v vseh pogledih; posledice uporabe pirotehničnih sredstev (zvočne učinke) so prisiljeni prenašati v vsakem primeru, naj gre za kršitev zakonskih določil, kakor tudi v primeru, ko ne gre za kršitve (ko je uporaba pirotehničnih sredstev v skladu z zakonskimi določili in omejitvami, ki določajo uporabo le teh). "Neuporabniki" so nezaščiteni tako na javnih mestih kot tudi doma. Hrupa namreč ni mogoče omejiti na tak način kot cigaretnega dima. "Neuporabniki" se nimajo kam umakniti pred nezaželenimi vplivi uporabe pirotehničnih sredstev. Kdo ali kaj torej ščiti vse tiste, ki jih uporaba petard moti ali ogroža, ki tega ne odobravajo in ne počnejo? Naj še omenimo, da kadilci škodijo kvečjemu samim sebi, medtem ko uporabniki pirotehničnih sredstev s svojim početjem ogrožajo, škodijo in vplivajo predvsem na okolico, na druge ljudi in živali. Kljub navedeni razliki je uporaba petard v družbi normalno in samoumevno sprejeto početje. V primerjavi z uporabo pirotehničnih sredstev je zadnje čase kajenje neprimerno bolj kriminalizirana, moralno obsojana in družbeno nesprejemljiva dejavnost. Pravni interes podpisnikov Zavedamo se, da je v ostalih državah članicah EU dovoljena uporaba pirotehničnih sredstev ter da se z ukinitvijo oz. prepovedjo uporabe vseh pirotehničnih sredstev v Sloveniji s tem ne bi rešili problema, saj se z odprtimi mejami lahko v Slovenijo kljub prepovedi vnaša pirotehnične izdelke, vendar to žal ni argument, ki opraviči nadaljnjo uporabo pirotehničnih sredstev pri nas. Preveč razlogov govori proti uporabi in dejstvo je, da se navkljub zakonodaji, kakršna pač je, le-te ne zmore izvajati, saj večina uporabnikov nedovoljenih pirotehničnih sredstev ostaja nekaznovana, okoli nas pa praktično »vojno stanje«, saj policija enostavno ne zmore kontrolirati dogajanja. S tem, ko država ne stori ničesar oz premalo v boju proti temu, žal pelje vodo samo na mlin tistih, ki z uporabljanjem pirotehnike zavedno škodujejo vsem okrog sebe in dostikrat tudi samemu sebi. Pravni interes pobudnikov je, da se v Republiki Sloveniji popolnoma prepove prodajo in uporabo vseh pirotehničnih izdelkov, do same prepovedi pa striktno upošteva zakonodaja in se kaznuje vse uporabnike nedovoljenih pirotehničnih sredstev. Podpisniki in podporniki pobude – Društvo Hrtji svet Slovenije– Društvo Lučka Mozirje – Društvo Mačja preja – Društvo Mačjelovka – Društvo Mačkon – Društvo proti mučenju živali Koroške – Društvo proti mučenju živali Trbovlje – Društvo reševalnih psov Nova Gorica – Društvo za dobrobit živali Izola – Društvo za pomoč konjem – Društvo za pomoč živalim POŽIV Velenje – Društvo za šolanje psov K9 servis – Društvo za varstvo in vzgojo ptic Lišček Kranj – Društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka – Društvo za zaščito konj – Društvo za zaščito živali Bela krajina – Društvo za zaščito živali Celje – Društvo za zaščito živali Jesenice – Društvo za zaščito živali Kočevje – Društvo za zaščito živali Kranj – Društvo za zaščito živali Ljubljana – Društvo za zaščito živali Maribor – Društvo za zaščito živali Novo mesto – Društvo za zaščito živali Pomurja – Društvo za zaščito živali Posavje – Društvo za zaščito živali Postojna – Društvo za zaščito živali Trebnje – Kinološko društvo za reševalne pse KD Reps Maribor – Klub študentov veterine (za pomoč živalim) – ANIMALIA – Klub vodnikov reševalnih psov Postojna – Obalno društvo proti mučenju živali – Revija Moj Pes – Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov – Tačke pomagačke – Slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali – Ambasadorji nasmeha – Slovensko vegansko društvo – Slovensko združenje inštruktorjev – Center za šolanje psov vodičev in pomočnikov SLO CANIS – Spletni portal Pes moj prijatelj – Veganska iniciativa – Zavod Mačja hiša – Zavod za terapijo s pomočjo psov – Zavod Pet |
