LJUBLJANA – Kot da tisočletni žledolom ni bil dovolj, kjer so nekoč mogočna, danes vsa polomljena in ofucana debla našim kmetom vzela še tisti zadnji goldinar za šuhe, za nov klobuk.
Pred dnevi še pokanje lesovja, podnevi in ponoči so trske letele naokoli, ko je deblo rezko padlo in zamolklo obležalo, trušč se je raznašal daleč po dolinah, prebil vsako speče uho. »Strah me je bilo, naš bor je višji kot hiša, spomnim se, ko so ga zasadili, upam, da bo tole zdržal,« mi je pripovedovala teta Marica, ki nosi več kot osem križev. »Oooh, tako hudo še ni bilo, veste!« Štiri, pet metrov dolge, košate borove veje so ležale pod deblom, pijane navzkriž, polepljene s težkimi kepami ledu, ki so jo spravile na tla. »Počakajte, ko se bo topilo, kaj bo to vode...« Naslednje jutro ni več pokalo, ampak prijetno šumelo, s povešenih vej je teklo, kot bi se drevesa potila. Tu in tam je še odletela veja, sicer pa so se luže in potoki večali.
Led in dež
Žledolom je silovito lomil drevesa po Krasu, Notranjskem in po Gorenjskem vse tja do Tolmina. Malo manj hudo, gozdarji govorijo o zmerno poškodovanem gozdu, je bilo v Ljubljanski kotlini, na Polzeli, v Velenju in Žalcu, na Dolenjskem je sekalo po trebanjskih gozdovih, okrog Žužemberka in Mokronoga. Žledolom je po prvih podatkih prizadel 600.000 hektarjev gozdov in zaprl 7000 kilometrov gozdnih cest. Led na drevju se je začel topiti minulo soboto, ko so temperature po državi zlezle nad 0 °C.
Začelo je deževati
In koliko vode je bilo stopljene v žledu? »Ne prav veliko, žled ni vzrok nastajajočih poplav, ampak dež,« nas je presenetil z odgovorom hidrometeorolog Nejc Pogačnik z Agencije RS za okolje. Glede na to, da pet centimetrov debel ledeni oklep poveča težo na veji za nekaj sto kilogramov, bi pričakovali, da bo stopljeni led povzročil poplave, pa ni tako. Led se topi počasi, medtem ko deževni nalivi pretoke rek povečajo čez noč. Vsem skupaj je treba dodati še snežnico, se pravi vodo stopljenega snega v gorah. Temperature se bodo jutri ponekod po Sloveniji dvignile na 10 °C, na Kredarici je snežna odeja debela 390 centimetrov, sneg je moker, južen, sila težak in zato nevaren.
Stoletne poplave Ljubljanice in Krke
Na območju Cerkljanskega, Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja ter na območju Kamniško-Savinjskih Alp so reke že v noči na torek presegle opozorilne pretoke. Presegajo jih tudi reka Pšata, Poljanska Sora in Gradaščica. Medtem ko je Vipava v svojem spodnjem toku konstantno naraščala, se je Ljubljanica že razlila po Ljubljanskem barju. Krka je v spodnjem toku včeraj poplavljala na območju vsakoletnih poplav. Iz Kostanjevice na Krki so nam sporočili, da je proti večeru začela naraščati, hkrati je začelo močneje deževati. Poplavljene površine ob Ljubljanici in Krki so se zvečer povečale in že presegle običajna poplavna območja. Kot je poudaril hidrolog Pogačnik, poplave šele prihajajo, saj bo v noči na danes – sredo deževalo. Najhuje bo jutri in pojutrišnjem, ko se bosta razlili Ljubljanica in Krka. Prebivalci ob Krki na Krškem polju so vajeni poplav, toda zadnja leta so se stoletne poplave že večkrat ponovile. Vremenarji so sicer previdni, a stoletnih poplav niti tokrat ne izključujejo. Deževje je v minulih dneh že napolnilo kraške vodonosnike, zato voda bruha iz sifonov kraških jam in zaliva kraška polja na Notranjskem in Dolenjskem. Ojezerjene površine na omenjenih območjih kraških polj se bodo danes in jutri še povečevale.
»V obdobju od leta 1950 in tja do 1980. so bile redke, zlasti pa lokalno omejene. Od leta 1980 pa so vse pogostejše, medtem ko so okrog Železnikov od leta 2007 vsako leto,« nam je povedala agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik z Agencije RS za okolje.
Napoved pravi, da bo prihodnje dni še deževalo. Preostanek zime bomo verjetno gazili po blatu, ne po snegu, gasilci bodo črpali vodo iz poplavljenih kleti še vsaj deset dni, gozdni delavci pa bodo odstranjevali padlo drevje naslednje desetletje.
Voda kravam do trebuha
Žledolom je v minulih dneh vzel dve življenji, poplave in deževje s plazovi v minulem desetletju pa že več kot deset življenj. Da se z vremenom nekaj dogaja, so nam povedale poplave 1. novembra 1990. A takrat smo mislili, da je to naključje. Iz vasi na Krškem polju so poročali, da je Sava poplavila vasi, da je voda v hlevih kravam segala do trebuha. Škode nikoli niso izračunali. Petnajstega novembra 2000 je obilno deževje sprožilo plaz v Logu pod Mangartom in to je pod seboj pokopal kar veliko hiš. Zelo dobro se spomnimo 18. septembra 2007, ko je severno polovico Slovenije, zlasti Železnike, prizadela katastrofalna vodna ujma. Vodni val Sore je takrat zalil staro mesto in s seboj odnesel tri življenja. Božič leta 2009 je v našo deželo namesto veselja prinesel sodni dan. Medtem ko je bilo 19. decembra še zelo mrzlo, na Krškem polju so, denimo, namerili kar –20 stopinj Celzija, se je nenadoma otoplilo, več kot pol metra debela odeja se je začela topiti in zahodno Slovenijo je zajelo obilno deževje. Sava, Krka, Ljubljanica in Vipava so dosegle rekordne pretoke in poplavile polja in nižje ležeča naselja. Seveda pa ne gre pozabiti petstoletnih poplav 16. septembra 2010, ko je v predelih osrednje in zahodne Slovenije padla rekordna količina dežja in je poplavilo zahodni del Ljubljane, Loško dolino in Kostanjevico na Krki.
