LJUBLJANA – Ustavno sodišče je lani, kot se zagotovo še spomnite, razsodilo, da 12. člen tako imenovanega Kramarjevega zakona (zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize, ZDDDČPNO), ki je šele za nazaj obdavčil nagrade, ki so jih prejeli člani poslovodstev in nadzornih organov državnih podjetij in bank, ni v skladu z ustavo. Zato je ustavno sodišče razveljavilo 12. člen ZDDDČPNO.
Vračanje Kramarju
Kako velike bodo nazadnje (za proračun in za davkoplačevalce) posledice takšne razveljavitve, v tem hipu, kajpak, še ni dokončno znano. Skoraj gotovo pa bo morala slovenska država nekdanjemu predsedniku uprave NLB Marjanu Kramarju vrniti del milijonske nagrade, ki mu ga je odvzela s protiustavno obdavčitvijo. Ne samo Kramarju, tudi drugim bo bržda morala vrniti. Zakon, ki ga je državni zbor sprejel v mandatu Pahorjeve vlade, je namreč uvedel dodatno, kar 49-odstotno obdavčitev, tako da je Durs Kramarja lahko potem prikrajšal za približno 90 odstotkov nagrade.
Drži, celo ustavno sodišče je potrdilo, da so povratni učinki (učinki za nazaj) posameznih zakonskih določil izjemoma dopustni. Če so takšna določila v skladu z drugim odstavkom 155. člena ustave ter če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Je pa tudi res, da je ustavno sodišče sočasno v svoji odločbi zgovorno ošvrknilo državni zbor oziroma, če smo natančnejši, zdajšnje vodstvo državnega zbora: »Državni zbor ni odgovoril na zahtevo predlagatelja ustavne presoje (upravnega sodišča, op. J. V.) niti se ni udeležil javne obravnave v tej zadevi.«
In prav v zvezi s tem se je predvčerajšnjim oglasil vodja poslanske skupine največje opozicijske stranke SDS Jože Tanko: »Iz odločbe ustavnega sodišča U-I-158/11, s katero je to odločilo, da se razveljavi 12. člen tako imenovanega Kramarjevega zakona, je jasno razvidno, da državni zbor in njegov predsednik Janko Veber nista opravila svoje naloge. Državni zbor, predstavlja ga njegov predsednik Janko Veber, se 7. novembra lani ni udeležil javne obravnave, s čimer je pokazal, da mu je bilo malo mar za ubranitev tega zakona na ustavnem sodišču.« Tanko je prepričan, da je nekdanja Pahorjeva koalicijska vlada podprla in sprejela ZDDDČPNO samo zato, ker se je na izbruh afere Kramar (na izplačilo milijonske nagrade nekdanjemu predsedniku uprave državne NLB) hotela odzvati čim bolj všečno, vendar brez vsakršne resne namere, da bi določila tega zakona imela stvaren (dejanski) učinek: »Podobno se v bančnem sistemu dogaja tudi zdaj, v mandatu vlade premierke Alenke Bratušek, ko so v nekaterih izropanih bankah realizirali nenormalna izplačila nagrad in dividend, bremena pokrivanja ustvarjenih lukenj pa je vlada naložila davkoplačevalcem. Prav tako ne stečejo zaplembe premoženja, pridobljenega na nezakonit način.«
Pasivni DZ
Priznati je treba, da so iz zunajparlamentarne stranke Solidarnost prvi, že 23. decembra lani, opozorili na nerazumljivo abstiniranje vodstva državnega zbora z Jankom Vebrom na čelu: »Zahtevamo javno pojasnilo predsednika državnega zbora, zakaj se predstavniki državnega zbora niso udeleževali obravnav na ustavnem sodišču, kjer bi lahko branili zakon iz leta 2009. Sprašujemo tudi, ali so v času, ko se je še čakalo na odločitev ustavnega sodišča, obstajale drugačne pravne možnosti za izpodbijanje ekscesne odpravnine ter ali te možnosti še vedno obstajajo ali so zastarale. Če druge pravne poti niso več možne, bomo smatrali, da je državni zbor s svojo pasivnostjo odgovoren za to, da bo nekdanji direktor banke, ki je s škodljivimi odločitvami spravil NLB v takšen položaj, da jo morajo s svojim denarjem zdaj reševati davkoplačevalci, celo nagrajen za uspešno delo.« Solidarnost se je SDS zdaj (prek twitterja) le še zahvalila za to, da povzema njena stališča in izjave.
Dva Vebra: eden leta 2009, drugi 2013
Vstajniška stranka Solidarnost – Za pravično družbo je s posebno izjavo za javnost že 23. decembra lani opozorila, da je zdajšnje vodstvo državnega zbora (so)odgovorno, da bodo državljani morali plačati »uspešnost« slabim direktorjem. Solidarnost je v omenjeni izjavi poudarila, da je ogorčena nad ravnanjem državnega zbora, katerega predstavniki se kljub večkratnim pozivom ustavnega sodišča sploh niso hoteli udeležiti obravnave tako imenovanega Kramarjevega zakona. Med obravnavo bi predstavniki državnega zbora, kajpak, morali navajati razloge za sprejem oziroma za uveljavitev zakona, ki ga je leta 2009 predlagala Pahorjevega vlada in za sprejem katerega je tedaj v državnem zboru glasoval tudi takratni poslanec Pahorjevega SD, zdajšnji predsednik državnega zbora Janko Veber.
