Upravljavci poti, člani društva za ohranjanje dediščine z Gradeža pri Turjaku, so s to potjo sodelovali še na natečaju za najboljšo tematsko pot pod geslom Moja dežela – lepa in gostoljubna.
Rašica, Škocjan, Turjak in Gradež so kraji, ki jih lahko spoznate na poti po Trubarjevi fari. Rašica je spomeniško zaščitena Trubarjeva rojstna vas, kjer je med drugim ohranjen Temkov mlin, na ogled pa so Trubarjev spomenik, spominska soba s posnetki njegovih knjig, več kot 200 let stara žaga venecijanka in galerija v nekdanjem skednju.
Škocjan je razloženo naselje z gručastim jedrom v turjaški pokrajini, na razgibanem dolomitnem površju, vzhodno od kopaste Gore (748 m) in severno od hriba Kraja (640 m). Na severovzhodu se dvigajo hribi okrog Limberka (687 m). Jedro vasi je okrog prenovljene župnijske cerkve sv. Kancijana, razloženi del pa je ob cesti Velike Lipljene–Turjak.
Škocjan je bil leta 1200 sedež pražupnije. V obdobju reformacije so se tja zatekali protestantski pridigarji, med njimi Jurij Dalmatin (1547–1589). V bližini vasi so arheologi našli gomile iz halštatske dobe. Naselje se je med letoma 1955 in 1992 imenovalo Staro Apno. Ime Škocjan je dobilo po cerkvi, ki je posvečena sv. Kancijanu, slovensko Kocijanu. V Škocjanu je bila verjetno že na začetku 11. stoletja ustanovljena duhovnija; med podiranjem stare cerkve so našli kamen z letnico 1006.
Turjak je naselje v občini Velike Lašče. Ime Tur naj bi dobil po danes izumrlem govedu tur, ki je tudi upodobljeno v turjaškem grbu. Grad Turjak ima burno zgodovino. Na vzhodni strani je v mogočni volovski stolp vzidana kamnita plošča, katere napis govori o najzgodnejši zgodovini gradu. Poleg besedila so v ploščo vklesani grbi in podoba tura, ki je bil včasih pozlačen.
V pisnih virih se grad prvič omenja leta 1220. Prvotni je stal nekoliko nižje, na skalnem pomolu, od koder so zaradi odličnega pogleda na rimsko cesto v dolini lahko učinkovito nadzirali trgovski promet. Kdaj je bil zgrajen zgornji grad, ni znano, a sta leta 1318 že omenjena oba. V njem se je nekaj časa pred preganjalci skrival tudi Jurij Dalmatin.
Med drugo svetovno vojno se je septembra 1943 po bitki za Turjak več kot 500 slovenskih pripadnikov vaških straž in drugih protikomunističnih enot vdalo partizanom. Ti so grad osvojili s pomočjo italijanskih topničarjev iz fašističnih okupacijskih enot, ki so v tednih po predaji brez sojenja pobili večino zajetih vaških stražarjev, vključno z ranjenci. Med bitko je bil grad močno poškodovan, veliko notranje opreme pa je bilo uničene.
V vasi Gradež, nedaleč od Turjaka, se lahko pohvalijo z imenitno sušilnico sadja. Pravijo, da je to v Sloveniji edini tak primer še delujoče vaške sušilnice. Člani društva za ohranjanje dediščine na Gradežu si prizadevajo za ohranitev kulturne in naravne dediščine ter za razvoj ekološke kmetijske dejavnosti in turizma na podeželju. Stare gradeške hiše so, vsaka z nekoliko drugačnim svojstvenim vodnjakom, postavljene na obeh straneh vaške ceste; marsikje na nasprotni strani stoji novejša družinska hiša.
