Marsikdo v teh dneh pošteno kiha zaradi obilice cvetnega prahu. Sezona pelodov dreves traja od januarja do julija in je precej odvisna od posamezne vrste. Letos je cvetenje obilno.
Moški in ženski cvetovi
Smreka (Picea abies) je najbolj razširjena drevesna vrsta v Sloveniji.
Moški, okrog centimeter dolgi cvetovi so združeni v socvetja, stojijo posamično na konicah vej lesa prejšnjega leta, so rumenkasti in oddajo velike količine cvetnega prahu. Tudi ženski so združeni v socvetjih. Ti so živo karminasto rdeči, do 2 cm dolgi, iz njih se razvijejo navzdol viseči, 10 do 18 cm dolgi storži.
Veter odnese pelod do ženskih cvetov, iz katerih po oprašitvi nastanejo storži s semeni, ki visijo na veji s konico navzdol. Smreka cveti med majem in junijem, v posameznih letih zelo intenzivno, vendar ne vsako leto. Če se dobro počuti, cveti redko, praviloma le vsakih sedem let.
Ima enospolne cvetove, ki so večinoma na zgornjem delu krošnje. Pri jelkah je storž na veji obrnjen navpično navzgor.
Storži dozorijo jeseni, vendar ostanejo zaprti. Odpirati se začnejo februarja, iz njih pa izpadajo semena s krilci. Storži poleti odpadejo. Prišel je tudi čas, ko nabiramo smrekove vršičke za sirup.
Lisičji rep in latovka
Marca in aprila cvetijo topol, jesen, jelka, breza in vrba, nekoliko pozneje platana, bukev in hrast.
Maja cvetita bor in smreka, hkrati se začne sezona cvetenja trav in žit, med njimi najhujše alergije povzročajo lisičji rep, latovka, pasja trava, mačji rep in visoka pahovka. Junija in julija cveti lipa, nekoliko pozneje kostanj in pelin. Vse poletje cveti krišina.
V visokem poletju se začne obdobje cvetenja ambrozije, ki povzroča najhujše alergije. Ambrozija najbolj intenzivno cveti avgusta in septembra, obdobje cvetenja pa se pogosto zavleče še v oktober. Tako sta pravzaprav le november in december meseca, ko si alergiki lahko nekoliko oddahnejo.
Vonj po robiniji in vatasti plodovi
Na spletni strani Agencije RS za okolje je dostopna biometeorološka napoved, ki pravi, da so v teh dneh v zraku večje količine cvetnega prahu iglavcev. Poleg tega je bil v toplih dneh prisoten močan vonj, ki ga oddajajo metuljasto oblikovani cvetovi robinije (Robinia pseudoacacia), ki je žužkocvetna vrsta, zato v zraku skorajda ni cvetnega prahu.
V tem času plodijo topoli in vrbe. V zrak sproščajo vataste plodove, ki niso alergogeni. Ustvarjajo le bele vataste preproge. Med padavinami v zraku ni cvetnega prahu. V daljših suhih obdobjih bo v nižinah obremenjenost zraka s cvetnim prahom trav srednje visoka do visoka. Preobčutljivi posamezniki bodo zato imeli težave z zdravjem.
V zraku bodo še manjše količine cvetnega prahu malega jesena in hrasta. Posamezna zrna divjega kostanja, javorja, oreha, bukve, trpotca in kislice imajo manjši alergološki pomen. Mali jesen pa bo še lahko povzročal težave. V zraku bo prisoten tudi cvetni prah cipresovk/tisovk, bukve, divjega kostanja, trpotca in iglavcev. Cveti krišina, zato imajo lahko nekateri preobčutljivi posamezniki v Primorju težave.
Delo v maju
• Naredimo analizo tal!
• Naredimo sirup iz smrekovih vršičkov.
19. maj 2009
Med večernimi nevihtami so se zlasti na Štajerskem pojavljali močni nalivi. Samodejna meteorološka postaja na Lisci nad Sevnico je od 22.45 do 22.55, torej v 10 minutah, izmerila kar 51 mm padavin!
Napoved
Po nekaj sončnih in toplih dnevih se bo v sredo od zahoda postopno pooblačilo. Sredi dneva in popoldne se bodo predvsem v zahodnih in severnih krajih začele pojavljati krajevne padavine, deloma nevihte, ki se bodo zvečer in v noči na četrtek razširile nad vso Slovenijo. V četrtek bo oblačno, deževno in hladneje.
Vremenski obeti od 21. do 26. maja
V drugi polovici tedna bodo naši kraji pod vplivom obsežne višinske doline in območja nizkega zračnega tlaka, ki se bo zadrževalo nad severnim Sredozemljem. Vreme se vse do konca obdobja ne bo bistveno spremenilo.
V četrtek in petek bo večinoma oblačno in deževno, vmes bo tudi grmelo. Nestanovitno in razmeroma hladno vreme se bo predvidoma nadaljevalo tudi konec tedna in v prvih dneh naslednjega.
