Tudi zadnji teden avgusta nam je še postregel z visokimi temperaturami zraka. Skupno je bilo v vegetacijski sezoni na Koprskem, v Beli krajini, delu Dolenjske ter na repu severovzhodne Slovenije več kot 50 dni z maksimalno temperaturo zraka nad 30 °C, več kot 40 pa jih je bilo tudi v osrednji Sloveniji, na Štajerskem, v Vipavski dolini, na Krasu in Celjskem. Običajno je takih dni bistveno manj. Na nekaterih meteoroloških postajah z dolgim nizom podatkov je v dolgoletnem povprečju 1981–2010 takih dni bistveno manj, ponekod celo za 30 dni manj: na primer v Biljah 30 (letos 47), Metliki 26 (48), Ljubljani 19 (41), Novem mestu 15 (45).
Agrometeorološka napoved V petek bo v vzhodni polovici Slovenije še občasno sončno, pihal bo jugozahodnik. V zahodni Sloveniji in delu osrednje se bo pooblačilo, začele se bodo pojavljati plohe in nevihte, ki bodo sredi dneva možne tudi bolj proti vzhodu. V soboto bo prevladovalo oblačno vreme, pojavljale se bodo padavine, deloma kot nevihte. Osvežilo se bo. Obeti od 3. do 8. septembra
|
Premalo dežja
Slovenijo je prešla fronta, ki je marsikje prinesla težko pričakovani dež, vendar tudi težave. Neurje je precej težav povzročilo na Dolenjskem, kjer so intenzivne padavine, veter in ponekod tudi toča povzročili kaos v prometu in tudi škodo na objektih. Postaje Arso so 28. avgusta zabeležile zelo močne nalive: v Trebnjem 55 mm v 20 minutah, v Sevnem in Litiji 41 mm v 10 min. Količina padavin drugje po Sloveniji je bila zelo raznolika, padavine so bile intenzivne, vendar kratkotrajne.
V osrednji Sloveniji, delu Štajerske in severovzhodne Slovenije ter Bele krajine je padlo od 10 do 20 mm (Letališče Jožeta Pučnika 16,3 mm, Ptuj 11, Lendava 12, Metlika 14,6), na Goriškem, v Savinjski dolini, na posameznih območjih severovzhodne Slovenije ter nekaterih višjeležečih predelih so bile količine med 20 in 30 mm (Mačkovci 27, Luče 32, Rogla 22,4, Hočko Pohorje 38,2), pod 10 mm v večjem delu preostale Slovenije (Portorož 0,9, Črnomelj 1,8, Koper 5, Celje-Medlog 3,9, Maribor letališče 3,3). Žal marsikje na sušnih območjih to ne bo rešilo težav s sušo. Bo pa rahlo izboljšalo stanje travinja in strniščnih posevkov ter trajnih nasadov.
Zgodnje dozorevanje grozdja
Podatki o fenološkem razvoju vinske trte fenološkega monitoringa Arso kažejo, da se dozorevanje in s tem trgatev premikata v zgodnejše termine. Vzrok je v toplejših rastnih sezonah ter skrajševanju rastne sezone.
Še posebno zgodnje so bile sezone, ko smo beležili tudi sušo, kot na primer sezone 2000, 2001, 2003, 2007. Po podatkih Kmetijskega zavoda Maribor so vsebnosti sladkorja letnika 2017 v primerjavi z letnikom 2016 v prednosti za približno deset dni.
V primerjavi z najzgodnejšim letnikom 2003 pa je po vsebnosti sladkorja v zaostanku za manj kot teden. V po pozebi, toči ali suši prizadetih vinogradih sta razvoj in zorenje grozdja neenakomerna. Zato bomo trgali in kletarili previdno. Za trgatev se odločimo, ko sestava grozdja in njegove organoleptične lastnosti ustrezajo tehnološki zrelosti.
Pomembni sestavini sta količina sladkorja in kislin. Polna zrelost nastopi na koncu dozorevanja, ko od dveh zaporednih meritev v presledku dveh do treh dni količina sladkorja ne raste več, vsebnost kislin pa se postopno zmanjšuje. Če grozdja ne potrgamo v polni zrelosti, začno jagode izgubljati težo.
Vegetacijska doba Vegetacijska ali rastna doba je trajanje letne rastne dobe rastlin v času med dnem, ko povprečna dnevna temperatura zraka v spomladanskem času preide nad temperaturni prag – pri vinski trti 10 °C –, in dnem, ko v jesenskem času spet pade pod to vrednost. Spomladanski temperaturni prag je prvi dan vsaj šest dni dolgega obdobja s temperaturo zraka nad izbrano temperaturo. Jesenski temperaturni prag pa je začetni dan obdobja v jesenskem obdobju leta, ko je povprečna dnevna temperatura zraka vsaj šest zaporednih dni nižja od izbrane temperaturne.
|
