Nastopil je julij, ki ga je pospremil drugi letošnji vročinski val. Potem ko smo v dneh med 16. in 21. junijem beležili šest zaporednih vročih dni, se je ozračje po Sloveniji nekoliko osvežilo in temperature se, z izjemo Primorske, niso dvigale nad 30 °C. Od 28. junija do 1. julija je nastopilo novo vroče obdobje. Vročina je bila najhujša med vikendom, ko so se temperature zraka po državi spet dvignile do okoli 34 ali 35 °C.
Junijski zrak vse bolj vroč
V zadnjem času opažamo občutno zvišanje povprečne letne temperature zraka. Največji porast je po podatkih Agencije RS za okolje v obdobju 1971–2000 opaziti v Ljubljani (v povprečju za 1,7 °C v 30 letih), kjer je segrevanje poleg globalnih podnebnih sprememb posledica širjenja in rasti mesta. Dvig povprečne temperature je najmanj opazen na Primorskem. V Biljah se je povprečna letna temperatura v zadnjih 30 letih dvignila za 1 °C, tam spremembe blaži bližina morja. Drugje po Sloveniji so spremembe približno enake, okoli 1,5 °C v 30 letih. Zanimivo je, da k porastu najbolj prispeva dvig povprečne temperature poleti, medtem ko v nižinah pozimi ni opaziti značilnih temperaturnih sprememb, v visokogorju pa ni značilnega porasta temperature jeseni. Dvig temperature zraka vpliva tudi na pogostost toplih (maksimalna temperatura nad 25 °C) in vročih dni (maksimalna temperatura nad 30 °C). Tako je v vseh regijah razen na Primorskem v 90 letih opaziti porast tako toplih kot vročih dni. Za temperaturo v Sloveniji je značilen dnevni in sezonski potek. Najvišje dnevne so običajno zabeležene okoli 14. ure, najnižje tik pred sončnim vzhodom. Najtoplejši mesec je običajno julij, v gorah pa avgust.
Strune
Večkrat je bilo že rečeno, da je kmetijska pridelava tovarna pod milim nebom. Letos poleg vremenskih razmer težave povzročajo talni škodljivci, kot so strune, škodo povzročajo tudi ptice, zlasti vrane in fazani.
Strune so skupina žuželk, ki živijo v tleh in se hranijo s podzemnimi in prizemnimi deli številnih kmetijskih rastlin in plevelov. Po ocenah strokovnjakov se v Sloveniji pojavlja vsaj 150 vrst pokalic, kar je v primerjavi s srednjo Evropo, kjer je znanih 176 vrst, zelo veliko. Gospodarsko so najbolj pomembne vrste iz rodu Agriotes, ki je v Sloveniji zastopan z 10 vrstami. Ličinke hroščev pokalic so dobile ime strune, ker je njihovo telo podolgovato, močno hitinizirano in trdo kot kos palice. Strune so bledo rumene barve. Dolžina njihovega telesa je odvisna od vrste in starosti, giblje se od 15 do 35 mm. Razvoj hroščev traja od tri do pet let. Škodo povzročijo ličinke od začetka drugega leta razvoja naprej.
Odrasle pokalice ne povzročajo neposredne škode z objedanjem rastlin, vendar se seveda razmnožujejo in zato je treba tudi odrasle osebke pobirati in odstraniti.
Spomladi pridejo na prosto
Odrasle pokalice odlagajo jajčeca. Ta uničimo s prekopavanjem zemlje, tako preprečimo, da se razvijejo ličinke – strune. Strune so povsem prilagojene življenju v tleh. Tam se gibljejo v različnih smereh, pri čemer je navpično gibanje posledica spremembe talne vlage in toplote pa tudi iskanja hrane in prostora za levitev. Navadno prezimijo v globljih plasteh. Spomladi se pomaknejo proti površju, nato se poleti spet umaknejo v nekoliko globlje plasti, po deževnih obdobjih spet višje in naposled se jeseni spet umaknejo globlje na prezimovanje. Največ strun je vedno na travnikih, pašnikih, detelji in žitu. Ker so to rastline z gostim sklopom, jim tudi večje število strun ne povzroča posebne škode. Tem bolj pa so lahko prizadete rastline z redkim sklopom, kakor so okopavine. Strune delajo največ škode v okopavinah, ki smo jih zasadili na preoranih travnikih, deteljiščih in zapleveljenih žitnih strniščih.
Zavrtajo se v gomolje krompirja
V nasprotju s koruzo strune pri krompirju povzročijo glavno škodo pozno v rastni sezoni, ko se zavrtajo v gomolje. Njihovo gibanje v tleh ter povzročanje škode pozno v rastni dobi so vzrok, da je težko doseči, da bi bil uporabljeni insekticid ob pravem času tam, kjer je treba varovati nasad.
Pri zmanjševanju škode zaradi strun je pomembno zagotoviti dovolj širok kolobar in pri tem zlasti paziti, da si občutljive vrste, kot so koruza, krompir, čebula, kapusnice, korenček, zelena, solata, sledijo na istem zemljišču šele po nekaj letih. Naslednji ukrepi so uporaba talnih insekticidov v kulturah, kjer je to dovoljeno, zatiranje travnih plevelov, ki so osnovna hrana strun, in izogibanje preoravanju travnih površin za pridelavo krompirja in vrtnin.
Uničijo tudi polovico posevka
Na nekaterih območjih so strune, kljub zaščiti z dovoljenim preparatom, letos uničile že več kot 40 odstotkov posevkov. Napadi so intenzivnejši v sušnih letih. Polemike o učinkovitosti varstva pred talnimi škodljivimi organizmi se še nadaljujejo. Odredba o prepovedi prometa in uporabe obdelanega semena z neonikotinoidi je veljavna.
Na zelenjavnem vrtu pa si delno lahko pomagamo z rožo žametnico (tagetes), katere korenine izločajo snov, ki je strupena za strune. Naredite majhne otoke žametnice, med vrstami zelenjave redno obdelujte tla ter pobirajte odrasle hroščke pokalice po vrtu in okrog njega.
Napoved
Sončno in zelo vroče vreme je vplivalo na toplotno obremenitev po nižinah. Priporočamo, da se v času največje vročine izogibate večjim naporom in napornejša dela opravite zjutraj ali dopoldne. Prostore je priporočljivo zračiti ponoči in zjutraj, ko bo tudi koncentracija prizemnega ozona nižja. Vročina bo najbolj obremenilna v mestih, zato osvežitev lahko poiščemo v višjih legah in ob vodi. Ob visokih temperaturah in sončnem vremenu se zvišajo tudi koncentracije prizemnega ozona po vsej Sloveniji. UV-indeks v gorah dosega 11, po nižinah 10, zato se je sredi dneva in zgodaj popoldne bolje umakniti v senco, če to ni mogoče, pa drugače zaščititi kožo in oči pred močnim UV-sevanjem. Od danes je povečana možnost popoldanskih neviht, zaradi povečane vlažnosti ozračja bo soparno, temperatura pa bo še naprej okoli 30 °C. Občutnejša osvežitev bo predvidoma sledila šele proti koncu tedna.