Po spolzkem Janezu nato pa Joške v‘n

Letošnje prvomajsko praznovanje je bilo na skrajnem severovzhodu države nadvse pestro in pisano. In k temu so močno pripomogli tudi organizatorji prvega tekmovanja v oviratlonu v Pomurju sploh. Velikega izziva, premagati je bilo treba 10-kilometrsko progo s 23 ovirami, se je udeležilo skoraj 400 mladih in malo manj mladih fantov in deklet iz vse Slovenije. Tekmovanje med letališčem v Rakičanu, Soboškim jezerom (kamenšnico) in Bakovci je odprl soboški župan Aleksander Jevšek.

Ovire so zahtevale različne spretnosti, a tudi veliko poguma. Že tradicionalnim oviram, kot so tobogan spolzki Janez, opičja kletka, gugalnica, gumapark, plazenje po vseh štirih v blatu pod bodečo žico in elektro žur, so se pridružile povsem nove. Oviratlonce so še posebno navdušile ovire ob in v jezeru Soboška kamenšnica ter peščene ovire v peskokopu.

Oviratlon je imel tudi v Prekmurju dobrodelno noto: en evro od vsake prijavnine so podarili Kriznemu centru za mlade Murska Sobota, ki bo zbrana sredstva namenil za nakup sobnega kolesa. Zbirali pa so tudi hrano z dolgim rokom uporabe za Anino zvezdico.

Večina izmed 400 udeležencev se je prvič podala na takšno preizkušnjo in morda je bil to še dodaten razlog za zadovoljstvo v cilju. »Bilo je noro, na trenutke težko – najtežja je bila blatna kopel –, toda med sabo smo si pomagali in tako je šlo čez vse ovire. Res je bilo fenomenalno, naslednjič gremo spet, in to v še večjem številu,« so vtise strnili člani ekipe, ki so se poimenovali Lada njiva. Na krstno prekmursko dogodivščino so se podali tudi izkušeni pokljuški oviratlonci, ki prav tako niso mogli prehvaliti trase in ovir.

S Pokljuke 
v Prekmurje

Organizatorjem se je tako izpolnila želja, da Pokljuki, kjer se je leta 2012 s 700 udeleženci vse skupaj začelo in ki jih je lani privabila že več kot 2600, dodajo še eno izjemno lokacijo – naravne danosti na trasi s Soboško kamenšnico in peskokopom so upravičile pričakovanja in prvi murskosoboški oviratlon je zagotovo začetek še ene zgodbe o uspehu.

Čeprav je bilo udeležencev bistveno manj kakor na Pokljuki, so organizatorji za začetek več kot zadovoljni. »Najbrž je malo krivo nezaupanje, malo pa tudi strašljivo poudarjanje, kako naporne da so preizkušnje, ki smo jih večinoma povzeli po poligonih za urjenje specialnih vojaških enot po svetu. Prepričana sem, da bo že prihodnje leto udeležencev bistveno več,« je povedala Anita Drev iz Športnega društva Oviratlon.

Po upehanih, izmučenih in mokrih, a vznesenih in veselja polnih obrazih udeležencev sodeč bo omenjena preizkušnja, na kateri je tekmovalnost na zadnjem mestu, v prihodnje zagotovo bolj množična tudi v pokrajini ob Muri. Pri oviratlonu so najpomembnejši medsebojno sodelovanje, pomoč, vzajemnost in ekipni duh. Zato ob progi ni sodnikov, ne merijo časa, pri ovirah pa nihče ne ocenjuje pravilnosti njihovega premagovanja. Tudi prvouvrščenih na koncu ne razglasijo. Da so zmagovalci vsi, tu ni puhlica, ampak dejstvo, saj vsak zase in skupaj z vsemi v ekipi in skupini premaguje ovire, ki so njegov edini nasprotnik.

Razgibani teren soboškega športnega letališča in bližnje gramoznice je bil odličen za postavitev zanimivih in presenetljivih ovir, ki so jih prireditelji postavili največ doslej – kar 23. Nanje je bilo treba po vseh štirih, pa v mrzlo vodo gramoznice, v blato, med žice električnega pastirja, čez visok zid, po vrvi čez jarek. Na koncu pa je vse pričakal hladen tuš iz gasilske cisterne. Prostovoljno mučenje z veliko zadovoljstva na koncu. Oviratlonsko rajanje se je po prihodu v cilj nadaljevalo ob plesnih ritmih, za katere je skrbel DJ Uroš Bitenc, v večernih urah pa se je žur nadaljeval v lokalu Pomaranča v središču Murske Sobote s koncertom rock skupine Joške v'n.